Ogled vira Vesoljski teleskop Hubble

{{Infobox spaceflight
| auto = all
| name = Vesoljski teleskop Hubble
| image = HST-SM4.jpeg
| image_caption = {{longitem|Fotografija, ki ga je posnelo {{OV|104}} leta 2009, med 4. servisno odpravo ([[STS-125]]), peto in zadnjo Hubblovo misijo|style=padding: 2px 0;}}
| image_alt = Vesoljski teleskop Hubble v tirnici
| image_size = 300px
| mission_type = astronomija
| operator = [[NASA]]{{·}}[[Evropska vesoljska agencija|ESA]]{{·}}[[Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope|STScI]]
| COSPAR_ID = 1990-037B
| SATCAT = 20580
| website = {{URL|nasa.gov/hubble}} <br />{{URL|hubblesite.org}} <br />{{URL|spacetelescope.org}}
| mission_duration = Trajanje: {{time interval|24 April 1990 12:33:51|show=ymd|sep=,}}<ref name="hubb-site-30-anniv">{{navedi splet|title=Hubble Marks 30 Years in Space with Tapestry of Blazing Starbirth|url=https://hubblesite.org/contents/news-releases/2020/news-2020-16 |publisher=HubbleSite.org |access-date=24 April 2020 |date=24 April 2020}}</ref>
| manufacturer = [[Lockheed Missiles and Space Company|Lockheed]] (plovilo) <br />[[PerkinElmer|Perkin-Elmer]] (optika)
| launch_mass = 11.110 kg<ref name="hubblesite-facts">{{navedi splet |url=http://hubblesite.org/the_telescope/hubble_essentials/quick_facts.php |title=Hubble Essentials: Quick Facts |work=HubbleSite.org |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160706034142/http://hubblesite.org/the_telescope/hubble_essentials/quick_facts.php |archivedate=July 6, 2016}}</ref>
| dimensions = 13,2 x 4,2 m<ref name="hubblesite-facts" />
| power = 2800 [[vat]]ov
| launch_date = {{start date|24. april 1990, 12:33:51}}&nbsp;UTC<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/archives/sts-31.html |title=STS-31 |publisher=NASA |last=Ryba |first=Jeanne |accessdate=May 7, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170507092146/https://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/shuttlemissions/archives/sts-31.html |archive-date=May 7, 2017}}</ref>
| launch_rocket = {{OV|103}} ([[STS-31]])
| launch_site = [[Kennedyjev vesoljski center|Kennedy]] [[Kennedy Space Center Launch Complex 39|LC-39B]]
| deployment_date = 25. april 1990<ref name="hubblesite-facts" />
| entered_service = 20. maj 1990<ref name="hubblesite-facts" />
| disposal_type = <!--deorbited, decommissioned, placed in a graveyard orbit, etc-->
| deactivated = <!--when craft was decommissioned--> <!--{{end-date|}}&nbsp;UTC-->
| last_contact = <!--when last signal received if not decommissioned-->
| decay_date = okoli 2030–2040<ref name="cbsnews20130530">{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/network/news/space/home/spacenews/files/1ae7cac0d167055e41e1f0da7b0ac6a3-588.html |title=Four years after final service call, Hubble Space Telescope going strong |work=CBS News |first=William |last=Harwood |date=May 30, 2013 |access-date=June 3, 2013}}</ref>
| orbit_reference = Geocentrična
| orbit_regime = [[Nizka zemeljska tirnica|Nizka zemeljska]]
| orbit_semimajor = 6917,1&nbsp;m
| orbit_eccentricity = 0,000283
| orbit_periapsis = 537,0&nbsp;km
| orbit_apoapsis = 540,9&nbsp;km
| orbit_inclination = 28,47°
| orbit_period = 95,42&nbsp;minute
| orbit_RAAN = 80,34°
| orbit_arg_periapsis = 64,90°
| orbit_mean_anomaly = 23,78°
| orbit_mean_motion = 15,09&nbsp;obr/dan
| orbit_velocity = 7,59&nbsp;km/s
| orbit_epoch = 15. avgust 2018, 21:40:27&nbsp;UTC<ref name="heavens-above">{{navedi splet |url=http://www.heavens-above.com/orbit.aspx?satid=20580 |title=Hubble Space Telescope—Orbit |work=Heavens Above |date=August 15, 2018 |accessdate=August 16, 2018}}</ref>
| orbit_rev_number = 35.441
| apsis = gee
| telescope_type = Reflektor [[Ritchey–Chrétien telescope|Ritchey–Chrétien]]
| telescope_diameter = 2,4 m<ref name="sm4_press">{{navedi splet |url=https://www.spacetelescope.org/static/archives/presskits/pdf/sm4_english.pdf |title=Hubble Space Telescope: Servicing Mission 4 Media Reference Guide |publisher=NASA/Lockheed Martin |first=Buddy |last=Nelson |display-authors=etal |pages=1–5 |date=2009 |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2011-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110827030024/http://spacetelescope.org/static/archives/presskits/pdf/sm4_english.pdf |url-status=dead }}</ref>
| telescope_focal_length = 57,6 m<ref name="sm4_press" />
| telescope_focal_ratio = {{f/|24}}
| telescope_area = 4,525&nbsp;m<sup>2</sup><ref name="sm4_press" />
| telescope_wavelength = [[bližnjeinfrardeča]], [[vidna svetloba]], [[ultravijolična]]
| instruments_list = {{Infobox spaceflight/Instruments
  | acronym              = [[Near Infrared Camera and Multi-Object Spectrometer|NICMOS]] | name1 = Near Infrared Camera and Multi-Object Spectrometer
  | acronym2             = [[Advanced Camera for Surveys|ACS]] | name2 = Advanced Camera for Surveys
  | acronym3             = [[Wide Field Camera 3|WFC3]] | name3 = Wide Field Camera 3
  | acronym4             = [[Cosmic Origins Spectrograph|COS]] | name4 = Cosmic Origins Spectrograph
  | acronym5             = [[Space Telescope Imaging Spectrograph|STIS]] | name5 = Space Telescope Imaging Spectrograph
  | acronym6             = [[Fine Guidance Sensor|FGS]] | name6 = Fine Guidance Sensor
 }}
}}
'''Vesoljski teleskop Hubble''' (tudi '''Hubblov vesoljski daljnogled'''; {{jezik-en|Hubble Space Telescope}}, [[tričrkovna kratica|okrajšano]] '''HST''') je [[zrcalni daljnogled|zrcalni]] [[daljnogled]] v [[tir]]nici okrog [[Zemlja|Zemlje]]. Njegova lega zunaj Zemljinega [[ozračje|ozračja]] omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini [[astronomija|astronomije]]. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal [[astronom]]om pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v [[astrofizika|astrofiziki]]. Imenovali so ga po [[Američani|ameriškem]] [[astronom]]u [[Edwin Powell Hubble|Edwinu Powllu Hubblu]].

Od izvirne zamisli daljnogleda v letu 1946 do njegove izstrelitve, je projekt izgradnje [[vesoljski teleskop|vesoljskega daljnogleda]] zastajal predvsem zaradi [[denar]]nih težav. Poleg tega so kmalu po izstrelitvi ugotovili, da je imelo njegovo glavno [[zrcalo]] preveliko [[sferna aberacija|sferno aberacijo]] (napako pasov), kar je zelo oslabilo njegove zmogljivosti. Po servisni odpravi z [[raketoplan]]om leta 1993 so daljnogled obnovili na predvideno kakovost. Tako je daljnogled postal zelo pomembno raziskovalno orodje in je v marsičem prispeval k splošni priljubljenosti astronomije v javnosti.

Ameriški Kongres je junija 2005 ustanovil sklad za popravilo daljnogleda, a je bilo zelo verjetno da bodo ponovno odpovedali servisno odpravo. 1.&nbsp;novembra&nbsp;2006 je novo vodstvo [[NASA|NASE]] sporočilo, da bodo leta 2008 izstrelili zadnjo servisno odpravo na Hubble in mu tako podaljšali življenjsko dobo do leta 2013. Brez posredovanja bi po letu 2010 plovilo z daljnogledom vstopilo v Zemljino ozračje. 24.&nbsp;aprila&nbsp;2020 je praznoval svojo 30. obletnico. Teleskop bo predvidoma obratoval do 2030–2040.

Leta 2021 bo predvidoma izstreljen Hubblov naslednik - infrardeči [[Vesoljski daljnogled Jamesa Webba]] (JWST), ki ga bodo skupaj izdelale in nadzirale [[Kanadska vesoljska agencija]] (CSA), [[Evropska vesoljska agencija]] (ESA) in [[NASA]].

== Zamisel, izdelava in namen ==

Zametke Hubblovega vesoljskega daljnogleda lahko zasledujemo že v letu 1946, ko je ameriški fizik, astronom in astrofizik [[Lyman Strong Spitzer|Lyman Strong Spitzer mlajši]] napisal članek z naslovom ''Astronomske prednosti zunajzemeljskega observatorija'' (''Astronomical advantages of an extra-terrestrial observatory''.) V njem je obravnaval dve glavni prednosti vesoljskega observatorija v tirnici pred daljnogledom, stoječim na Zemlji. [[ločljivost mikroskopa|Kotna ločljivost]] (največja razdalja, na kateri še razločimo telo) bi bila omejena le z [[uklon]]om (difrakcijo) in ne od [[turbulenca|turbulence]] v ozračju, ki povzroča, da [[zvezda|zvezde]] migetajo, in kar astronomi poznajo kot [[razmazanost slike]] (angleško »[[Astronomski "seeing"|seeing]]«). Ločljivost daljnogledov na Zemlji je po navadi od 0,5 do 1,0 [[ločna sekunda|ločne sekunde]], teoretična ločljivost zaradi uklona zrcalnega daljnogleda s premerom 2,5&nbsp;metra pa je približno 0,1 ločne sekunde. Druga velika prednost je, da lahko s pomočjo vesoljskega daljnogleda opazujemo [[infrardeče valovanje|infrardečo]] in [[ultravijolično valovanje|ultravijolično]] [[svetloba|svetlobo]], ki ju ozračje drugače močno vpija.

Spitzer je razvoju vesoljskega daljnogleda posvetil veliko časa. Ameriška [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalna akademija znanosti]] je v poročilu leta&nbsp;1962 predlagala izdelavo vesoljskega daljnogleda kot del [[vesoljski program|vesoljskega programa]]. Zato so leta&nbsp;1965 izvolili Spitzerja za predsednika odbora, ki je moral pretehtati [[znanost|znanstvene]] vidike velikega vesoljskega daljnogleda.

Astronomija v [[vesoljski prostor|vesoljskem prostoru]] se je začela z malimi koraki po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], saj so znanstveniki lahko začeli uporabljati [[raketa|raketno]] [[tehnologija|tehnologijo]], ki je postala dosegljiva. Prvi ultravijolični [[spekter]] [[Sonce|Sonca]] so posneli leta&nbsp;1946. Sončni observatorij, ki je krožil okoli Zemlje, je leta&nbsp;1962 izstrelilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] v okviru vesoljskega programa [[Program Ariel|Ariel]]. NASA je leta 1966 izstrelila prvega od satelitov [[Orbitalni astronomski observatorij|Orbitalnega astronomskega observatorija]] (OAO). Ta satelit OAO-1 je zaradi izgube energije po treh dneh odpovedal in prekinil odpravo. Drugi satelit OAO-2 pa je med letoma&nbsp;1968 in&nbsp;1972 uspešno opravljal opazovanja [[zvezda|zvezd]] in [[galaksija|galaksij]] v ultravijoličnem. Njegovo delovanje so drugače načrtovali le za eno leto.

Odprave OAO so pokazale, da lahko opazovanja v vesoljskem prostoru igrajo pomembno vlogo v astronomiji. Leta&nbsp;1968 se je NASA začela pripravljati na izdelavo zrcalnega daljnogleda z zrcalom premera 3&nbsp;m, ki so ga začasno imenovali Veliki orbitalni daljnogled (LOT) ali Veliki vesoljski daljnogled (LST). Izstrelitev so predvidevali za leto&nbsp;1979. Ti načrti so poudarili potrebo po odpravah s človeško posadko do daljnogleda, ki bi zagotovila, da bi lahko imel tako drag program smiselno življenjsko dobo. Vzporedni razvoj za ponovno uporabljiv [[raketoplan]] je pokazal, da bo tehnologija za to kmalu na voljo.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}

{{Portal bar|Astronomija|Zvezde|Vesoljski polet|Osončje}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]]
[[Kategorija:Edwin Powell Hubble]]
[[Kategorija:1990 v znanosti]]