Ogled vira Taškent

[[Slika:57 Taškent mošeja Barakhon (7).JPG|thumb|300px|right|Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana]]

'''Taškent''' (/ˌtæʃˈkɛnt/; {{Jezik-uz|Toshkent|italic=yes}}, Тошкент [tɒʃˈkent], {{Jezik-ru|Ташкент|italic=yes}} [tɐʂˈkʲent]) je glavno mesto [[Uzbekistan]]a. Ime v prevodu pomeni tudi "Kamnito mesto". Neuradno naj bi Taškent imel 4,5 mio. prebivalcev.

== Zgodovina ==
Na območju današnjega Taškenta je obstajalo naselje že pred našim štetjem. Takrat se je imenovalo Chach ali Chachkand. Mesto naj bi nastalo med 5. in 3. stol. pr. n. št. V naslednjih stoletjih je delovalo kot trgovski center med raznimi plemeni, ki so živela u [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Bil je pomembna postaja na [[Svilna cesta|Svilni cesti]] med Azijo in [[Evropa|Evrop]]o. V 7. stol. je bil Chach središče regije, ki jo je sestavljalo 30 manjših naselij.

V 8. stoletju so Taškent osvojili [[Arabci]] in uvedli [[islam]]. V 9. stol. je postal del države Samanidov iz [[Perzija|Perzij]]e in se je imenoval Binkath. Leta 1219 so ga uničili [[Džingiskan]]ovi vojaki in nomadska ljudstva. Kasneje je bil obnovljen, vendar ne na ruševinah ampak severozahodno od njih.

Taškent je pogosto menjal vladarje in bil večkrat porušen. Večje obnove je bil deležen v času [[Timur Lenk|Timur]]jeve vladavine v 14. stoletju. Od 16. stol. dalje se mesto imenuje Taškent (v prevodu ''kamnito mesto''). Od leta 1809 je bil Taškent del Kokandskega Kanata in bil eno od največjih in najbogatejših mest Srednje Azije z okoli 100.000 prebivalci. Postal je središče trgovine med Rusi in narodi Srednje Azije. 

Pomemben preobrat v zgodovini mesta se je zgodil v času zasedbe [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] leta 1865.  Taškent je takrat postal center [[Turkestan]]ske gubernije in se začel razvijati v moderno mesto. 

Leta 1899 je v mesto prišla [[Železnica|železniška proga]] in ga povezala s [[Kaspijsko morje|Kaspijskim morjem]]. 

11. oktobra 1917 mesto aneksirajo [[Sovjeti]]. Okupacija je naletela na odpor, v bojih je bil uničen zgodovinski del mesta. Od aprila 1918 Turkestansko gubernijo zamenja Turkestanska ASSR, ki kasneje pristopi v [[ZSSR]]. Leta 1930 postane Taškent njeno glavno mesto (pred tem je bil to [[Samarkand]]). V letih 1920–1940 se je začela industrializacija mesta.

26. aprila 1966 leta je mesto uničil [[potres]] jakosti 7 stopnje po [[Richterjeva lestvica|Richterjevi lestvici]]. Brez domov je ostalo okoli 300.000 ljudi. Obnova je zelo spremenila urbano podobo mesta. Še večje spremembe je prinesla leta 1977 zgrajena [[podzemna železnica]]. Leta 1985 je bil zgrajen TV stolp visok 375 m.

Leta 1991 postane Taškent glavno mesto neodvisnega [[Uzbekistan]]a.

== Administrativna razdelitev ==
Mesto je trenutno razdeljeno na naslednja okrožja:
* Bektemir
* Chilanzar
* Khamza
* Mirobod
* Mirzo Ulugbek
* Sergeli
* Shaykhontohur
* Sobir Rakhimov
* Uchtepa
* Yakkasaray
* Yunusabad

== Geografija ==
Taškent leži na severovzhodu Uzbekistana v neposredni bližini meje s [[Kazahstan]]om. Obstajajo celo četrti mesta, ki ležijo v Kazahstanu. V sovjetskem obdobju so bile meje med republikami potegnjene na neobičajen način, kar danes otežuje funkcioniranje samostojnih držav.

Mesto leži na nadmorski višini okoli 500 m v dolini [[Reka|rek]]e Chirchik in njenih pritokov, na globokih [[Sedimentne kamnine|naplavinah]], zahodno od gorskih grebenov Tien Shana. Leži tudi na območju [[Tektonika plošč|tektonske]] prelomnice, kjer so pogosti potresi. [[Klima]] je kontinentalna stepska z dolgimi vročimi poletji, kratkimi hladnimi zimami ter ima zelo malo padavin predvsem v zimskem času.

== Znamenitosti ==
Zaradi uničenja večine starodavnega mesta med [[Revolucija|revolucij]]o leta 1917 in kasneje v potresu leta 1966, je v Taškentu ostalo malo tradicionalne stavbne dediščine. Ima pa mnogo [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov iz sovjetskih časov.

'''[[Medresa]] Kukeldash''' sega v čas vladanja kana Abdullah II. (1557–1598).

'''Chorsu bazar''' se nahaja v bližini medrese Kukeldash. To je veliko trgovsko središče starega arabskega tipa, delno odptro, večji del pa zaprto pod ogromno nadstrešnico. Je središče starega mesta Taškent. Tukaj je naprodaj vse kar ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju.

'''[[Mošeja]] Telyashayakh''' (mošeja Khast Imama). Tukaj se nahaja ''Uthmana Kur'an'', ki velja za enega od štirih najstarejših ohranjenih [[Koran]]ov na svetu. Je iz leta 655 in obarvan s krvjo umorjenega [[kalif]]a Uthmana. Napisan je na srninem usnju. V Samarkand ga je v XIV. stoletju prinesel Timur, kasneje so ga zasegli Rusi kot vojno trofejo in je bil v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]]. Leta 1924 pa so ga vrnili v Uzbekistan. V kompleksu se nahaja še petkova mošeja Juma Masjidi in 54 m visok [[minaret]]. Petkova mošeja lahko sprejme do 60.000 vernikov. Stebrišče na pokriti galeriji je značilno izrezljano iz lesa indijske sandalovine.

'''Timurjev spomenik''' stoji v enem najlepših parkov v mestu s fontanami, ob njem je Amir Timurjev muzej, ki se nahaja v stavbi z briljantno modro kupolo in bogato okrašeno notranjostjo. V njem je razstavljen Timur in predsednik Islam Karimov.

'''Park neodvisnosti''', v katerem je v nekdanji Sovjetski zvezi stal najvišji kip Vladimirja [[Lenin]]a (30 metrov) v Sovjetski zvezi. Lenina je leta 1992 zamenjal kip "Radostne matere" z globusom in zemljevidom Uzbekistan na njem. V parku je še spomenik "Žalostne ženske" v spomin na vse padle v [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]].

Seveda je v mestu še cela vrsta muzejev kot na primer: 

'''Muzej umetnosti Uzbekistana''' v katerem hranijo veliko zbirko eksponatov izpred ruskega obdobja, tudi Sogdianske freske, [[Budizem|budistične]] kipe in [[Zoroastrstvo|zoroastrijsko]] umetnost, ter sodobno zbirko uporabne umetnosti iz 19. in 20. stoletja, kot na primer vezene zavese ''suzani''. Velika je zbirka slik [[Romanovi|Romanov]]ov "izposojenih" iz [[Muzej Ermitaž|Ermitage]], ki so krasile palačo v izgnanstvu v Taškentu. Za muzejem je majhen park z zanemarjenimi grobovi [[boljševik]]ov iz leta 1917 in prvim uzbekistanskim predsednikom Yuldosh Akhunbabayevim.

Zgodovinski muzej, ki je največji v mesti in je bivši Leninov muzej.
<gallery>
File:Bazar u Tashkentu.JPG|Bazar Chorsu v Taškentu
File:Stamps of Uzbekistan, 2010-30.jpg|Spomenik v Parku neodvisnosti na pisemski znamki
File:Stamps of Uzbekistan, 2010-58.jpg|Žalujoča mati ob spomeniku padlim v vojnah
File:Madrasah Kukaldash (Tashkent) 12-07.JPG|Medresa Kukeldash
File:Amir-Timur-Platz vom Hotel Usbekistan in Richtung Westen.jpg|Timurjev spomenik v Timurjevem parku
</gallery>

== Promet ==
Javni prevoz v Taškentu izvajajo avtobusi in podzemna železnica. [[Trolejbus]]i so bili ukinjeni leta 2010.

Taškent ima tudi mednarodno [[letališče]] s povezavami po celem svetu. Hitra železnica povezuje Taškent s Samarkandom.

== Pobratena mesta ==
{|
|- valign="top"
| width="320px" |
*{{flagicon|Kazakhstan}} [[Almaty]], Kazahstan
*{{flagicon|Turkey}} [[Ankara]], [[Turčija]]
*{{flagicon|Kazakhstan}} [[Astana]], Kazahstan
*{{flagicon|China}} [[Peking]], Kitajska
*{{flagicon|GER}} [[Berlin]], Nemčija
*{{flagicon|Kyrgyzstan}} [[Biškek]], Kirgizistan
| width="320px" |
*{{flagicon|Egypt}} [[Kairo]], Egipt
*{{flagicon|Ukraine}} [[Dnipro]], Ukrajina
*{{flagicon|Turkey}} [[Carigrad]], Turčija
*{{flagicon|PAK}} [[Karači]], Pakistan
*{{flagicon|Ukraine}} [[Kijev]], Ukrajina
*{{flagicon|Belgium}} [[Kortrijk]], Belgija
| width="320px" |
*{{flagicon|Russia}} [[Moskva]], Rusija
*{{flagicon|Latvia}} [[Riga]], Latvija
*{{flagicon|USA}} [[Seattle]], ZDA
*{{flagicon|South Korea}} [[Seul]], Južna Koreja
*{{flagicon|Macedonia}} [[Skopje]], Makedonija
*{{flagicon|Tunisia}} [[Tunis]], Tunizija
|}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Tashkent}}
* [http://east-site.com/pictures-of-tashkent Fotografije iz Taškenta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205032020/http://www.east-site.com/pictures-of-tashkent |date=2008-12-05 }}
* [http://www.advantour.com/uzbekistan/tashkent.htm Taškent, turistični vodnik]

[[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Glavna mesta Azije]]
[[Kategorija:Mesta ob svilni poti]]
{{normativna kontrola}}