Ogled vira Tatarščina

{{Infopolje Jezik
|name=Tatarščina
|nativename={{lang|tt-Cyrl|татар теле}}, {{lang|tt-Latn|tatar tele}} <br> татарча, tatarča
|states=[[Rusija]] in druge ruske republike
|ethnicity=[[Tatari]]
|speakers=  5,2 milijona<ref>[https://www.ethnologue.com/archive-redirect  ''Tatar'']. Ethnologue. 18. izdaja (2015).</ref> 
|date=2015
|ref= 
|speakers2= 
|agency=[http://www.ijli.antat.ru/language.html Inštitut za jezik, književnost in umetnost Akademije znanosti Republike Tatarstan]
|script=[[cirilica]], [[latinica]]
|familycolor=Altaic
|fam1=[[Turški jeziki|turški]]
|fam2= navadni turški
|fam3= kipčaški
|fam4= kipčaško-bolgarski
|nation={{RUS}} 
* [[Slika:Flag of Tatarstan.svg|24px]] [[Tatarstan]]
|minority={{flag|Poljska}}<ref>{{Navedi splet |url=http://ksng.gugik.gov.pl/english/files/act_on_national_minorities.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2019-12-22 |archive-date=2021-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306175740/http://ksng.gugik.gov.pl/english/files/act_on_national_minorities.pdf |url-status=dead }}</ref>
|iso1=tt
|iso2=tat
|iso3=tat
|glotto=tata1255
|glottorefname=Tatar
|lingua=44-AAB-be
|notice=IPA
}}

'''Tatarščina''' (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je [[Turški jeziki|turški]] jezik, ki ga govorijo [[Tatari]] predvsem v [[Tatarstan]]u (evropska [[Rusija]]) in [[Sibirija|Sibiriji]]. Tatarščine se ne sme istovetiti s krimsko ali sibirsko tatarščino, ki sta zelo sorodni, vendar pripadata drugim podskupinam kipčaških jezikov.

==Geografska porazdelitev==
Tatarski jezik se govori v [[Rusija|Rusiji]] (okoli 5,3 milijona govorcev) [[Ukrajina|Ukrajini]], [[Kitajska|Kitajski]], [[Finska|Finski]], [[Turčija|Turčiji]], [[Uzbekistan]]u, [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Romunija|Romuniji]] [[Azerbajdžan]]u, [[Izrael]]u, [[Kazahstan]]u, [[Gruzija|Gruziji]], [[Litva|Litvi]], [[Latvija|Latviji]] in drugod. Po celem svetu ga govori več kot 7 milijonov govorcev. 

Tatarščina je prvi jezik tudi več tisoč [[Marijci|Marijcev]]. [[Mordvini|Mordvinski]] [[Karataji]] govorijo različico kazanske tatarščine.

V popisu prebivalstva leta 2010 je 69% ruskih Tatarov odgovorilo, da obvladuje tatarski jezik.<ref>Russian Census 2010. Владение языками населением (ruščina).</ref> V Tatarstanu ga obvladuje 93% Tatarov in 3,6 Rusov, v [[Baškortostan]]u pa 67% Tatarov, 27% Baškircev in 1,3% Rusov.<ref>Russian Census 2010. Владение языками населением наиболее многочисленных национальностей по субъектам Российской Федерации(in Russian)</ref>

==Uradni status==
[[Slika:Kazan Millennium tamğa.svg|thumb|upright=0.9|Ime Kazana, v alfabetu İske imlâ قازان, zapisano v obliki [[Zilant]]a; uporabljalo se je kot tamğa (simbol) tisoče obletnice Kazana]]
[[Slika:Kazan metro sign.JPG|thumb|right|upright=0.9|Znak za metro v tatarskem (zgoraj) in ruskem jeziku]]
[[Slika:Söyälmäskä.jpg|upright=0.9|thumb|Dvojezična navodila v kazanskem metroju]]

Tatarščina je ob ruščini uradni jezik [[Republika Tatarstan |Republike Tatarstan]]. Uradna pisava tatarščine temelji na [[Cirilica|cirilici]] z nekaj dodatnimi črkami. Tatrstan je leta 1999 sprejel zakon, ki je začel veljati leta 2001 in za tatarščino predpisal tatarsko [[Latinica|latinico]]. Ruski zvezni zakon iz leta 2002 je razveljavil tatarskega in ponovno uvedel cirilico. Neuradno se kljub temu uporabljajo tudi druge pisave, predvsem latinica in arabska pisava. Vsi uradni dokumenti v Tatarstanu morajo biti tudi na spletu objavljeni v cirilici. V neuradnih dokumentih in spisih je izbira pisave prepuščena avtorju.
 
Tatarski jezik je v Rusiji uradni jezik od leta 1917, vendar samo v Tatarski avtonomni sovjetski socialistični republiki. Tatari trdijo, da je bila tatarščina uradni jezik tudi v kratkotrajni Uralo-volški državi (tatarsko Idel-Ural) med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]]. 

V 20. stoletju je raba tatarščine začela upadati. Od 1980. let je učenje in poučevanje tatarščine omejeno na podeželske šole. Učenci z znanjem samo tatarskega jezika imajo kasneje zelo možnosti za vpis na univerzo, ker ves šolski sistem skoraj izključno temelji na ruskem jeziku.

Tatarščina se od leta 2001 obravnava kot potencialno ogrožen jezik, medtem ko ga sibirski Tatari obravnavajo kot ogroženega ali zelo ogroženega.<ref>Wurm, S., Unesco. (2001). ''Atlas of the world's languages in danger of disappearing''. Pariz: Unesco Pub. ISBN 978-92-3-103798-6.</ref> Visoko šolstvo v tatarskem jeziku obstaja samo v Tatarstanu in samo v [[Humanistika|humanistiki]]. Drugod je tatarščina predvsem pogovorni jezik, število govorcev in njihovo znanje pa se zmanjšuje. Pisna tatarščina je v rabi samo v Tatarstanu in samo na tatarsko govorečih območjih, kjer so šole s tatarskim jezikom. Po drugi strani je tatarščina edini jezik, ki se uporablja v podeželskih okrožjih Tatarstana.

Od leta 2017 pouk tatarskega jezika v tatarstanskih šolah ni več obvezen.<ref>BBC Russia. ''Без языка: Казань отказалась от обязательных уроков татарского''. 1. december 2017.</ref> Po mnenju nasprotnikov bodo te spremembe še bolj ogrozile tatarski jezik in hkrati pomenijo kršitev tatarstanske ustave, ki določa enakost ruskega in tatarskega jezika v republiki.<ref>БИЗНЕС Online. Татарский язык становится «ящиком Пандоры». 22. september 2017.</ref><ref>БИЗНЕС Online. Исмагил Хуснутдинов: «Под лозунгом добровольности татарский язык пытаются изгнать из школ». 12. november 2017.</ref>

==Narečja==
Tatarščina ima dve glavni narečji:

* centralno ali srednje (kazansko)
* zahodno (mišarsko)

Obe narečji imata več podnarečij. Pomemben prispevek k preučevanju tatarskega jezika in njegovih narečjih je prispeval znanstvenik Gabdulaj Ahatov, ki velja za ustanovitelja moderne tatarske dialektološke šole.

Tatarščino sibirskih Tatarov, ki se bistveno razlikuje od omenjenih narečij, nekateri pogosto obravnavajo kot tretjo narečno skupino tatarščine, drugi pa kot samostojen jezik.

===Centralno ali srednje narečje===
Centralna ali srednja narečna skupina se govori v [[Kazan]]u in večjem delu Tatarstana ter je osnova standardnega knjižnega tatarskega jezika.

=== Mišarsko narečje ===
V zahodnem narečju (tatarsko mişär) se ç (č) izgovarja [tɕ] (južni ali lambirski Mišarji) in c (severni Mišarji ali Nižgarji). C se izgovarja [dʑ]. V mišarskem narečji ni razlik med v in w, q in k ter g in ğ. Ker cirilica nima posebnih črk za glasove  q, ğ in w, mišarski govorci brez težav čitajo tatarščino, pisano v cirilici.

Mišarsko narečje govori tudi tatarska manjšina Finskem.

==Pisava==
[[Slika:Tatar Latin Janalif Arabic 1928.png|thumb|upright=0.9|right|Tatarska latinska in arabska pisava leta 1927]]
[[Slika:Tatar guide in Latin.jpg|right|upright=0.9|thumb|upright=0.9|right|Nekateri napisi, predvsem v modnih butikih, so pisani v latinici]]
[[Slika:Nizhny-Novgorod-Mosque-inscription-C0274.jpg|thumb|Tabli na medresi v Nižnem Novgorodu sta napisani v arabski pisavi in tatarski cirilici]]

Tararščina se je in se še vedno piše v arabski, latinski in cirilski pisavi.

Do leta 1928 se je pisala večinoma v arabski pisavi, do leta 1920 po ''иске имля'' (İske imlâ, "stari pravopis") in od leta 1920 do 1928 po  ''яңа имла'' (jaaña imlâ, "novi pravopis").

V 19. stoletju je ruski pravoslavni misijonar Nikolaj Ilminski prvi priredil rusko cirilico za tatarske potrebe. Njegovo pisavo še vedno uporabljajo krščanski Tatari (krjašeni). 

V Sovjetski zvezi se je tatarščina pisala v latinici, imenovani ''janjalif'' (nova turška abeceda). Leta 1939 je bila v celi Sovjetski zvezi uvedana cirilica, v kateri se še vedno piše tudi tatarščina.

S tatarstanskim zakonom iz leta 1999 so ponovno uvedli latinico, ki jo je ruski zvezni zakon iz leta 2002 ukinil. Zvezno Ustavno sodišče je leta 2004 potrdilo, da uvedba cirilice za državne jezike republik Ruske federacije ni v nasprotju z Rusko ustavo.<ref>''Russia court sticks to letter law''. BBC News. 16. november 2004. Pridobljeno 20. februarja 2012.</ref>

Leta 2012 je tatarstanska vlada uvedla novo latinico, ki ima zelo omejeno rabo, večinoma za romanizacijo.

* Tatarski perzo-arabski alfabet (pred letom 1928):
{| style="font-size:1.4em; border-color:black; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | آ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ا
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ب
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | پ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ت
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ث
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ج
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | چ
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ح
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | خ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | د
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ذ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ر
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ز
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ژ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | س
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ش
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ص
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ض
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ط
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ظ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ع
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | غ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ف
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ق
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ك
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | گ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | نك
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ل
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | م
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ن
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ه
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | و
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ۇ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ڤ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ی
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ئ
| 
| 
| 
|}

* Tatarska stara latinica (Jaᶇalif, 1928-1940): 
{| style="font-size:1.4em; border-color:black; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | A a
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | B b
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | C c
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ç ç
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | D d
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | E e
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ə ə
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | F f
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | G g
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ƣ ƣ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | H h
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | I i
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | J j
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | K k
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | L l
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | M m
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | N n
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ꞑ ꞑ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | O o
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ɵ ɵ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | P p
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Q q
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | R r
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | S s
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ş ş
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | T t
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | U u
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | V v
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | X x
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | У y
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Z z
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ƶ ƶ
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ь ь
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ’
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ьj ьj
|
|
|
|
|
|}

* Tatarska stara cirilica Nikolaja Ilminskega (1861); črke v oklepajih se v sodobnih publikacijah ne uporabljajo:
{| style="font-size:1.4em; border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | А а
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ӓ ӓ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Б б
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | В в
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Г г
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Д д
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Е е
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ё ё
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ж ж
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | З з
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | И и
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | (Іі)
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Й й
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | К к
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Л л
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | М м
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Н н
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ҥ ҥ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | О о
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ӧ ӧ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | П п
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Р р
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | С с
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Т т
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | У у
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ӱ ӱ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ф ф
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Х х
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ц ц
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ч ч
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ш ш
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Щ щ
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ъ ъ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ы ы
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ь ь
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | (Ѣѣ)
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Э э
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ю ю
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Я я
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | (Ѳѳ)
|}

* Tatarska cirilica (1939), vrstni red črk je bil uzakonjen leta 1997:
{| style="font-size:1.4em; border-color:black; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | А а
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ә ә
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Б б
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | В в
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Г г
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Д д
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Е е
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ё ё
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ж ж
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Җ җ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | З з
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | И и
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Й й
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | К к
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Л л
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | М м
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Н н
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ң ң
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | О о
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ө ө
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | П п
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Р р
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | С с
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Т т
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | У у
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ү ү
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ф ф
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Х х
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Һ һ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ц ц
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ч ч
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ш ш
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Щ щ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ъ ъ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ы ы
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ь ь
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Э э
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ю ю
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Я я
| 
|}

* Tatarska latinica, uzakonjena leta 1997 in ukinjena leta 2004:
{| style="font-size:1.4em; border-color:black; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | A a
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ə ə
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | B b
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | C c
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ç ç
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | D d
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | E e
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | F f
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | G g
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ğ ğ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | H h
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | I ı
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | İ i
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | J j
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | K k
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Q q
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | L l
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | M m
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | N n
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[N with descender|Ꞑ ꞑ]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | O o
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ɵ ɵ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | P p
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | R r
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | S s
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ş ş
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | T t
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | U u
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ü ü
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | V v
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | W w
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | X x
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Y y
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Z z
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ’
| 
| 
| 
| 
| 
|}

* Tatarska latinica (2012):
{| style="font-size:1.4em; border-color:black; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | A a
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ä ä
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | B b
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | C c
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ç ç
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | D d
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | E e
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | F f
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | G g
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ğ ğ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | H h
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | I ı
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | İ i
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | J j
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | K k
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Q q
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | L l
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | M m
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | N n
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ñ ñ
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | O o
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ö ö
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | P p
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | R r
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | S s
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ş ş
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | T t
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | U u
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Ü ü
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | V v
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | W w
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | X x
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Y y
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | Z z
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | ’
| 
| 
| 
| 
| 
|}

==Zgodovina==
[[Slika:Хальфин Азбука татарского языка 1778.pdf|thumb|upright=0.9|right|Naslovnica prve tatarske tiskane knjige  (1778)]]

Predniki tatarščine so izumrla volška bolgarščina in kipčaški jeziki.

Knjižni tatarski jezik temelji na srednjetatarskem narečju in stari tatarščini (''İske tatar tele''). Oba spadata v volško-uralsko podskupino kipčaške skupine turških jezikov, čeprav delno izhajata tudi iz stare volške bolgarščine. Na tatarski jezik je imela velik vpliv večina uralskih jezikov<ref>''Tatar language'' . Princeton University. Arhivirano 13. decembra 2006 na Wayback Machine.</ref> ter [[Arabščina|arabski]], [[Perzijščina|perzijski]] in [[Ruščina|ruski]] jezik.<ref>''Татарский язык в Интернете: информация о методах и средствах обучения'' (ruščina).</ref> 

Krimska tatarščina kljub podobnemu imenu spada v drugo skupino kipčaških jezikov, ki se običajno imenujejo pontski, kumanski ali polovski jeziki. Za razlikko od tatarščine je imela na krimsko tatarščino velik vpliv [[turščina]].

==Primer==
1. člen [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne deklaracije človekovih pravic]] se v tatarščini bere:

; v cirilici
: ''Барлык кешеләр дә азат һәм үз абруйлары һәм хокуклары ягыннан тиң булып туалар. Аларга акыл һәм вөҗдан бирелгән һәм бер-берсенә карата туганнарча мөнасәбәттә булырга тиешләр.
''
; v latinici

: ''Barlıq keşelär dä azat häm üz abruyları häm xoquqları yağınnan tiñ bulıp tualar. Alarğa aqıl häm wöcdan birelgän häm ber-bersenä qarata tuğannarça mönasäbättä bulırğa tieşlär.''

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin|2}}
*Bukharaev, R., & Matthews, D. J. (2000). ''Historical anthology of Kazan Tatar verse: voices of eternity''. Richmond, Surrey: Curzon. {{ISBN|0-7007-1077-9}}.
*PEN (Organization). (1998). ''Tatar literature today''. Kazan: Magarif Publishers.
*Poppe, N. N. (1963). ''Tatar manual: descriptive grammar and texts with a Tatar-English glossary''. Bloomington: Indiana University.
*{{ru icon}} Ахатов Г. Х. Татарская диалектология (учебник для студентов вузов). — Казань, 1984.
*{{ru icon}} Татарская грамматика. В 3-х т. / Гл. ред. М. З. Закиев. — Казань, 1993.
*Gilmetdinova A, Malova I. 'Language education for glocal interaction: English and Tatar.' ''World Englishes'' 37(3)  2018;1–11. https://doi.org/10.1111/weng.12324.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Turški jeziki]]
[[Kategorija:Tatarstan]]