Ogled vira Staurozoa

{{Taksonomka
| fossil_range = {{Fossil range|560|0|pozni predkambrij—recentno|ref=<ref>{{Cite journal | doi = 10.1098/rspb.2014.1202| title = ''Haootia quadriformis'' n. gen., n. sp., interpreted as a muscular cnidarian impression from the Late Ediacaran period (approx. 560 Ma)| journal = Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences| volume = 281| issue = 1793| pages = 20141202| date = 22 October 2014| last1 = Liu | first1 = A. G.| last2 = Matthews | first2 = J. J.| last3 = Menon | first3 = L. R.| last4 = McIlroy | first4 = D.| last5 = Brasier | first5 = M. D. | pmid=25165764 | pmc=4173675}}</ref>}}
| name = Pecljati klobučnjaki
| image = Haeckel Stauromedusae.jpg
| image_size = 200px
| image_caption = [[Ernst Haeckel|Haecklove]] skice pecljatih klobučnjakov iz ''Umetniških oblik narave''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji)
| classis = '''Staurozoa''' (pecljati klobučnjaki)
| ordo = '''Stauromedusae'''
| ordo_authority = Haeckel, 1879
| subdivision_ranks = Podredi
| subdivision =
* [[Cleistocarpida]]
* [[Eleutherocarpida]]
}}
'''Staurozoa''', tudi '''pecljati klobučnjaki''', so [[Razred (biologija)|razred]] [[Ožigalkarji|ožigalkarjev]], ki zajema samo en [[Red (biologija)|red]] klobučnjakov, tj. '''Stauromedusae'''. Nekdaj je red spadal v razred [[klobučnjaki|klobučnjakov]] (Scyphozoa), vendar so nedavne [[morfologija (biologija)|morfološke]] in molekularne raziskave pokazale, da je treba omenjene razvrstiti v samostojen razred. Trenutno je znanih nekaj več kot 50 vrst.

So razmeroma majhni ožigalkarji: odrasli osebki merijo v dolžino povprečno manj od 5 cm, najmanjši merijo le nekaj milimetrov, večje osebke, ki zrastejo tudi do 15 cm, pa najdemo na severni polobli v globokih predelih. Posebnost pecljatih klobučnjakov je, da se v življenjskem krogu ne izmenjata pritrjena polipna oblika ter prosto plavajoča meduzina oblika, pač pa ostane meduzina oblika pritrjena preko peclja na tršo podlago, kot je npr. [[alge|alga]]. [[Ličinka]] ni prosto plavajoča, temveč se plazi po trdi podlagi, dokler ne najde ustreznega mesta za pritrditev.

Premika se izjemoma preko peclja ali pa prekine stik med pecljem in klobukom ter se premika s pomočjo lovk, pri čemer dela »salte« (t. i. saltatorno premikanje). Klobuk je oblikovan kot kelih, iz katerega izhaja navadno 8 lovk oz. 4 lovke, ki se cepijo na 2 manjši lovki, na koncu katerih so drevesasto oblikovane manjše vejice. Pecljate klobučnjake dostikrat težko opazimo, saj so obarvani v kamuflažne barve, zaradi česar se dobro zlijejo z okolico.

Povečini bivajo na hladnejših območjih v [[litoral]]nih in [[bibavični pas|priobalnih]] oz. bibavičnih pasovih, najdemo pa jih tudi v globokih predelih vse do [[termalni vrelec|hidrotermalnih vrelcev]] na toplejših in celo [[tropi|tropskih]] območjih. O sami [[ekologija|ekologiji]] in biologiji je dejansko znanega le malo. Do sedaj so bili opaženi le mesojedi osebki, ki se prehranjujejo z majhnimi [[ribe|ribami]], [[raki]] in [[mnogoščetinci]], sami pa so plen večjih rib in [[Nudibranchia|gološkrgarjev]] (Nudibranchia).

== Galerija ==
<gallery>
Haliclystus antarcticus 1C.jpg|''Haliclystus antarcticus''
Haliclystus_stejnegeri_1.jpg|''Haliclystus stejnegeri''
Bell stalked jelly1.jpg|''Lipkea stephensoni''
Stalked jelly1.jpg|''Depastromorpha africana''
Haliclystus octoradiatus - Becherqualle an Seegras.jpg|''Haliclystus octoradiatus''
</gallery>
== Sklici ==
{{opombe}}

== Viri ==
* Zagal CJ. (2013). [https://books.google.hr/books?id=4d9_AQAAQBAJ&pg=PT630 "Stauromedusae (class Staurozoa)"]. ''Ecology of Australian Temperate Reefs'', str. 631, Shepherd SA & Edgar GJ (ur.) Csiro Publishing: Collingwood, [[Viktorija, Avstralija]]. ISBN 9781486300105
* Miller CE. (2011). [https://faculty.washington.edu/cemills/Stauromedusae.html "Stauromedusae/Staurozoa"]. University of Washington. Pridobljeno dne 11.8.2016.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ožigalkarji]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1879]]