Ogled vira Socializacija ekonomije

{{fašizem}}
'''Socializacija ekonomije''' je bila [[fašizem|fašistična]] teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Po [[Mussolini]]jevem mnenju je bil potreben prehod iz [[kapitalizem|kapitalističnega ekonomskega sistema]], ki je vladal pred letom 1922, v nov način [[gospodarstvo|gospodarstva]], v katerem bi vladala [[korporativizem]] in samouprava. Medtem ko so se v [[Kraljevina Italija|Kraljevini]] take ideje le s težavo uresničevale, je [[Veronski manifest]] [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]] odločno obnovil načrt za porazdelitev dohodkov med delavce, [[podržavljenje]] večjih [[industrija|industrij]] in vsesplošno pravico do dela in lastne bivalne enote. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.<ref>Veneruso, D.: ''Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista'', Il Mulino, Bologna 1996, stran 422</ref> Dekret 12. februarja 1944 ga je strnil v pet osnovnih smernic: 
* možnost podržavljenja [[ekstraktivna industrija|ekstraktivne]] in [[energetska industrija|energetske industrije]], 
* ustanovitev [[izvršni svet|izvršnih odborov]] za organizacijo [[proizvodnja|proizvodnje]] in porazdelitve dobička, 
* ustanovitev upravnih svetov sestavljenih iz [[delničar]]jev in zaposlenih kadrov, 
* osebna odgovornost vodstva pred državnimi organi, 
* nova pravila za imenovanje [[sindikalist]]ov in vladnih komisarjev ter ustanovitev državnega telesa za [[financiranje|financiranja]].
Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije,<ref>Deakin, F.W.: ''The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism'', Weidenfeld & Nicolson, London 1962, stran 900</ref> zato so načrti ostali le na papirju.

==Sklici==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Gospodarski nazori]]
[[Kategorija:Fašizem]]