Slovanska knjižnica
Slovanska knjižnica Ljubljana deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke. Slovanska knjižnica je kot študijska knjižnica namenjena le uporabnikom od 14. leta dalje za študijske in raziskovalne namene.
Pomembni mejniki Slovanske knjižnice[uredi | uredi kodo]
- 1901: Župan Ivan Hribar na pobudo arhivarja Antona Aškerca dovoli, da se na magistratu uredi magistratna knjižnica. Deluje v okviru Mestnega arhiva.
- 1935: Selitev arhiva in knjižnice v Auerspergovo palačo na Gosposki ulici 15. V stavbi domujeta skupaj še z Mestnim muzejem. Knjižnično gradivo razdelijo med Mestno knjižnico in Mestno strokovno knjižnico. Slednja ostane na magistratu kot priročna knjižnica za uradnike.
- 1936: Decembra začne delovati Mestna strokovna knjižnica.
- 1937: Arhiv in knjižnica se formalno ločita. 23. novembra ustanovijo Javno mestno knjižnico.
- 1940: 20. decembra knjižnico odprejo za javnost.
- 1946: 1. marca je ustanovljena Slovanska knjižnica. Za obiskovalce jo odprejo že 20. februarja. Dobi tudi gradivo Mestne strokovne knjižnice.
- 1948 Mesto ravnatelja prevzame dr. France Dobrovoljc, vodil jo je do upokojitve leta 1974.
- 1954: Arhiv se v celoti preseli nazaj v stavbo pri magistratu.
- 2000: Poleti selitev knjižnice v stavbo nekdanje tovarne Kuverta za Bežigradom, na Einspielerjevi ulici 1, skupaj s Knjižnico Bežigrad. Odprtje sledi 6. oktobra.
- 2008: 2. junija je ustanovljena Mestna knjižnica Ljubljana, v okviru katere Slovanska knjižnica prevzame naloge Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke.
Gradivo[uredi | uredi kodo]
Knjižnica hrani bogato gradivo, primerno za študijsko, znanstveno ali strokovno delo za področja slavistike, slovenistike, literarnih ved, zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, etnologije, religiologije in sociologije. Že od začetka delovanja v letu 1946 sta opredeljeni tudi posebni nalogi Slovanske knjižnice: zbiranje, obdelovanje, hranjenje in predstavljanje gradiva, ki zadeva mesto Ljubljana in okolico in zbiranje knjig in periodike v slovanskih jezikih. Celotna knjižnična zbirka obsega 160.000 naslovov. Ima zbrano gradivo iz:
- Slovenske književnosti, književnosti v raznih slovanskih jezikih, prevodih iz svetovne književnosti.
- Literarnoteoretske publikacije, literarnozgodovinske publikacije, jezikoslovne publikacije, druge objave, povezane s slovensko in svetovno književnostjo.
- Domoznanstvo, zbirka je obsežna, govori o Ljubljani in okolici.
- Arhiv časnikov, časopisov, periodičnih publikacij, ki so izhajale na Slovenskem od 19.stoletja do danes.
- Slovenske in tujejezične knjižne redkosti.
- Priročno zbirko splošnih in specialnih enciklopedij, leksikonov, slovarjev, dnevnih časopisov in druge periodike.
Prostor[uredi | uredi kodo]
Slovanska knjižnica hrani gradivo na 1.000 m² prostora, 670 m² je namenjenih obiskovalcem – velika, časopisna in računalniška čitalnica so klimatizirane in imajo skupaj 60 udobno opremljenih študijskih mest, 6 študijskih celic, 8 računalnikov, priključke za prenosne računalnike, brezžični internet.
