Iris sibirica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sibirski iris)
Iris sibirica

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Asparagales (beluševci)
Družina: Iridaceae (perunikovke)
Poddružina: Iridoideae
Pleme: Irideae
Rod: Iris (iris ali perunika)
Podrod: Iris
Sekcija: Section Iris
Vrsta: Iris sibirica
Sinonimi[1]
  • Iris acuta Willd.
  • Iris angustifolia Gilib. [Invalid]
  • Iris bicolor Mill.
  • Iris erirrhiza Posp.
  • Iris flexuosa Murray
  • Iris mandraliscae Tineo ex Tornab. [Illegitimate]
  • Iris maritima Mill.
  • Iris pratensis Lam. [Illegitimate]
  • Iris pseudosibirica Schur
  • Iris sibirica var. acuta (Willd.) Trevir.
  • Iris sibirica f. albiflora Makino
  • Iris sibirica var. flexuosa (Murray) Baker
  • Iris sibirica f. stellata Makino
  • Iris spathulata Cav. [Illegitimate]
  • Iris stricta Moench
  • Limnirion sibiricum (L.) Opiz
  • Limniris sibirica (L.) Fuss
  • Xiphion flexuosum (Murray) Alef.
  • Xiphion pratense Parl.
  • Xiphion sibiricum (L.) Schrank
  • Xyridion flexuosum (Murray) Klatt
  • Xyridion sibiricum (L.) Klatt

Iris sibirica ( znana tudi kot sibirski iris, sibirska zastava, sibirska perunika ali močvirska perunika ) je vrsta iz roda iris. Je korenikasta zelnata trajnica iz Evrope (vključno s Francijo, Italijo, Švico, Avstrijo, Češko, Slovaško, Nemčijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, nekdanjo Jugoslavijo-tudi s Slovenijo, Belorusijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Moldavijo, Ukrajino in severno Evropo). Turčije in Srednje Azije (vključno z Armenijo, Azerbajdžanom in Sibirijo). Ima dolge zelene travnate liste, visoko steblo, 2–5 vijolično-modrih, modrih in občasno belih cvetov. Goji se tudi kot okrasna rastlina v zmernih predelih.

Opis[uredi | uredi kodo]

Iris sibirica so pogosto zamenjevali z Iris sanguinea, drugo modro cvetočo azijsko vrsto[2], pri čemer pa ima Iris sanguinea nerazvejana stebla, medtem ko ima Iris sibirica razvejana stebla.[3]

Ima plazeče se korenike (približno 0,9–1,2 cm premera), ki tvorijo gosto pokončno rastlino.[4][5][6] Korenike so pokrite z rjavimi ostanki odmrlih listov iz prejšnjih letnih časov. [7]

Ima zelene trave podobne liste[2][8][9], ki so rebrasti in imajo na dnu lista lahko včasih rožnati odtenek.[7][4] Zrastejo med 25 - 80 cm dolžine in 0,4 - 0,6 cm širine, običajno so krajši od cvetočih stebel.[3] [10] Jeseni listje porumeni in nato odmre (pozimi), ter se spomladi ponovno pojavi.[11]

Ima votla,[5] vitka, po številu 1–3 razvejana stebla, ki zrastejo med 50 - 120 cm višine.[9][12][13] Stebla nosijo 2–5 (običajno tri) cvetove, ki cvetijo med koncem pomladi in zgodnjim poletjem, med majem in junijem.[6][8]

Cvetovi rastejo v različnih modrih odtenkih.[2] Od vijolično modre,[9][8][4] do modre,[10][14] in občasno bele. [3] Cvetovi imajo 6 - 7 cm v premeru.

Ima 2 para cvetnih listov, 3 velike čašne lističe (zunanje cvetne liste), znane kot "padci" in 3 notranje, manjše cvetne liste (ali kapice ), znane kot "standardi".[15][16][17] Povešala jajčasta padca meri 5–7 cm (2,0–2,8 in) dolg in 2–2,5 široki cm, imajo široko (ali vžigalno) belo rezilo ali signal (osrednji del cvetnega lista) s temno modro do vijolično žilico.[8][14][18] Bele oblike šarenice imajo odtenek sivke in temnih žil.[2]

Ko iris odcveti, ustvari kratko trmasto semensko kapsulo[3][18] ki je okroglo trikotna z nizkimi grebeni pod kotom, ki meri 3–4,5 cm za 1–1,3 cm[2][7][6] Znotraj kapsule sta dve vrsti semen, ki so tanka, ravna, v obliki velike črke „D“ in temno rjava semena, ki merijo približno 5 mm x 3 mm.

Naravno okolje[uredi | uredi kodo]

Najdemo ga v vlažnih gozdovih,[19][17] mokrih travnikih, travnikih ali pašnikih,[16] trstičjih močvirjih ob jezerih in ob potokih.[4] Običajno pridobijo veliko vlage zaradi taljenja snega v gorah, poplavljanja potokov in namakanja površin ob njih.

Ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Rastišče sibirskega irisa - zaščiteno področje v Turnišču

V skladu z merili Rdečega seznama IUCN je „ranljiv“ (VU) (na Češkem,[20] Madžarska, Ukrajina) in je na Slovaškem postal „izumrli“ v naravi (EW). Leta 2014 je bil v Karpatih na Slovaškem "ranljiv".[21] Šteje se, da je na Poljskem redka in ogrožena, v Romuniji pa ne.[19]

V Sloveniji je nekaj naravnih rastišč, tako npr. v Turnišču, ki je z občinskim odlokom tudi zaščiteno.[22]

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Semena perunike iz muzeja Toulouse

Najbolje jih razmnožujemo z delitvijo.[11][23] Najboljši čas za razdelitev rastlin je sredi poletja do zgodnje jeseni.[13] Ne marajo motenj korenin in jih je treba razdeliti šele, ko središče grudice odmre.[10] Ko pripravljate pregrade za presajanje, jih shranite v vedro vode, da se prepreči njihovo izsuševanje.[17]

Nove rastline je enostavno gojiti, vendar le počasi dosežejo stopnjo, ki proizvajajo cvetje; lahko traja do dve leti, da postanejo dovolj velike, da proizvedejo cvetoča stebla.[10]

Iris lahko gojimo tudi iz semen, pustimo, da se zreli stroki posušijo na rastlini. Nato posušene semenovke odpremo, zberemo semena in jih neposredno zasejemo na prostem zelo pozno poleti ali jeseni.[11][23]

Nove rastline posadimo z vrhom korenike 3–5cm pod površino tal.[10] Položaj rastline je treba pred roko pripraviti z veliko komposta (ali gnoja), ki ga dodamo v tla in s tem izboljšamo hranljivost. Po sajenju je treba iris dobro zaliti.[24] Sadike so tudi dovzetne za presaditveni šok, to pa lahko zmanjšamo, če nad novo zasajeno rastlino postavimo majhen plastični lonec. To rastlino ščiti naslednjih 3–5 dni.[17] V nekaterih regijah (zlasti v toplih predelih) je treba presaditve v naslednjih 6–8 tednih obilno zalivati.[16]

Strupenost[uredi | uredi kodo]

Tako kot mnoge druge perunike je tudi večina delov rastline strupena (korenika in listi); če jih pomotoma zaužijemo, lahko povzročijo bolečine v želodcu in bruhanje. Ravnanje z rastlino lahko povzroči draženje kože ali alergijsko reakcijo.[23][19] Vendar pa iz rastline na Kitajskem pridobivajo užitni škrob, podobno kot Iris ensata.[25] Koren se uporablja tudi za pripravo insekticida in pripravka za izkašljevanje.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Iris sibirica L. is an accepted name«. theplantlist.org. 23. marec 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2021. Pridobljeno 13. decembra 2014.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Dykes, William (2009). »Handbook of Garden Irises« (PDF). beardlessiris.org (The Group for Beardless Irises). Pridobljeno 1. novembra 2014.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Stebbings, Geoff (1997). The Gardener's Guide to Growing Irises. Newton Abbot: David and Charles. str. 45. ISBN 0715305395.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Phillips, Roger; Rix, Martyn (1991). Perennials Vol. 1. Pan Books Ltd. str. 223. ISBN 9780330327749.
  5. 5,0 5,1 Richard Lynch The Book of the Iris na Google Knjige
  6. 6,0 6,1 6,2 Komarov, V.L. (1935). »Akademiya Nauk SSSR (FLORA of the U.S.S.R.) Vol. IV«. Pridobljeno 9. oktobra 2014.
  7. 7,0 7,1 7,2 »FNA Vol. 26 Page 373, 382«. efloras.org (Flora of North America). Pridobljeno 3. januarja 2015.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 »Iris sibirica«. rhs.org.uk. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  9. 9,0 9,1 9,2 Mike Heger, John Whitman and Debbie Lonnee Growing Perennials in Cold Climates na Google Knjige
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 »Iris«. rslandscapedesign.blogspot.co.uk. 13. februar 2010. Pridobljeno 19. decembra 2014.
  11. 11,0 11,1 11,2 »Beardless Irises Three«. pacificbulbsociety.org. 13. april 2013. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  12. 12,0 12,1 »Herb: Siberian Iris«. naturalmedicinalherbs.net. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  13. 13,0 13,1 »Siberian iris«. bbc.co.uk. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  14. 14,0 14,1 James Cullen, Sabina G. Knees, H. Suzanne Cubey (Editors) The European Garden Flora Flowering Plants: A Manual for the Identification na Google Knjige
  15. Austin, Claire (2005). Irises: A Gardener's Encyclopedia. Timber Press, Incorporated. ISBN 978-0881927306. OL 8176432M.
  16. 16,0 16,1 16,2 Coble, John (Januar 2014). »Growing Siberian Iris« (PDF). cdn-iris.ca. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. junija 2018. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  17. 17,0 17,1 17,2 17,3 Parkes, Pat. »Siberian Iris«. htmbc-iris.org. Pridobljeno 19. decembra 2014.[mrtva povezava]
  18. 18,0 18,1 Cassidy, George E.; Linnegar, Sidney (1987). Growing Irises (Revised izd.). Bromley: Christopher Helm. ISBN 0-88192-089-4.
  19. 19,0 19,1 19,2 »Iris sibirica (Siberian iris)«. kew.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2014. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  20. Grulich, Vít (2012). »Red List of vascular plants of the Czech Republic: 3rd edition« (PDF). Preslia. 84: 631–645. Pridobljeno 3. septembra 2015.
  21. Turis, Peter; Kliment, Ján; Feráková, Viera; Dítě, Daniel; Eliáš, Pavol; Hrivnák, Richard; Košťál, Jaroslav; Šuvada, Róbert; Mráz, Patrik; Bernátová, Dana (2014). »Red List of vascular plants of the Carpathian part of Slovakia« (PDF). Thaiszia – Journal of Botany (J. Bot.). 24 (1): 35–87. Pridobljeno 3. septembra 2015.
  22. »RASTIŠČE SIBIRSKE PERUNIKE«. Ivanka Adlešič Lebar. Pridobljeno 6. junija 2021.
  23. 23,0 23,1 23,2 »PlantFiles: Siberian Iris«. davesgarden.com. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  24. Badgett, Becca. »Siberian Iris Care: Information On When To Plant Siberian Iris And Its Care«. gardeningknowhow.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 3. januarja 2015.
  25. Hedrick, U.P. (ur.). »Edible plants of the world« (PDF). swsbm.com. str. 360. Pridobljeno 3. januarja 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]