Koordinatno izhodišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk. Izhodišče se po navadi označuje s črko O ali s številko 0.

Izhodišče na realni osi
Izhodišče v kartezični ravnini

Najpreprostejši (enorazsežni) koordinatni sistem je številska os. Izhodišče jo deli na pozitivni in negativni del.

V dvorazsežnem kartezičnem koordinatnem sistemu je izhodišče točka, kjer se sekata obe (med sabo pravokotni) koordinatni osi. Izhodišče ima koordinati (0,0).

V trirazsežnem kartezičnem koordinatnem sistemu je izhodišče točka, kjer se sekajo vse tri (med sabo pravokotne) koordinatne osi. Izhodišče ima koordinate (0,0,0).

Simetričnost glede na izhodišče[uredi | uredi kodo]

Graf lihe funkcije je simetričen glede na izhodišče

Če je graf funkcije y = f(x) v ravninskem kartezičnem koordinatnem sistemu simetričen glede na izhodišče, potem je funkcija f liha funkcija. V tem primeru za vsak x, za katerega je funkcija definirana, velja: