Likovna umetnost: Razlika med redakcijama
m {{popravi}} |
m m-manjši popravki |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{popravi}} |
{{popravi}} |
||
== Umetnost klasičnega obdobja== |
|||
2.3 UMETNOST KLASIČNEGA OBDOBJA |
|||
V umetniškem razvoju posameznih kultur je skoraj vselej mogoče ugotoviti daljše ali krajše obdobje, ki mu ponavadi pravimo klasično. To je vrh, največkrat bleščeč vrh oblikovne popolnosti in duhovne dognanosti. Pomeni notranjo in ubrano skladnost med ustvarjenimi oblikami in posebnimi izraznimi vrednostmi, ki jih doseže posamezna kultura. |
V umetniškem razvoju posameznih [[Kultura|kultur]] je skoraj vselej mogoče ugotoviti daljše ali krajše obdobje, ki mu ponavadi pravimo [[Klasično obdobje|klasično obdobje]]. To je vrh, največkrat bleščeč vrh oblikovne popolnosti in duhovne dognanosti. Pomeni notranjo in ubrano skladnost med ustvarjenimi oblikami in posebnimi izraznimi vrednostmi, ki jih doseže posamezna kultura. |
||
Klasično obdobje grške umetnosti je vrednotilo usklajenost in pravšnje razmerje med posameznimi sestavinami. Skladnost so skušali izraziti tudi z matematičnimi pravili, ki naj bi povedala, kaj so idealna razmerja. Menili so, da je skladnost dosežena zlasti takrat, kadar se uravnovesita dve, med seboj sicer različni vrednosti, kar je veljalo tudi za pesništvo, politiko in vsakdanjik. To je klasični ideal lepote, ki ga prepoznamo predvsem v kiparskih delih med približno 470 pred Kristusom in smrtjo Aleksandra Velikega (323 pr. Kr.). |
Klasično obdobje grške umetnosti je vrednotilo usklajenost in pravšnje razmerje med posameznimi sestavinami. [[Sklad|Skladnost]]] so skušali izraziti tudi z [[Matematično pravilo|matematičnimi pravili]], ki naj bi povedala, kaj so [[Idealno razmerje|idealna razmerja]]. Menili so, da je skladnost dosežena zlasti takrat, kadar se [[Uravnovešenje|uravnovesita]] dve, med seboj sicer različni [[Vrednost|vrednosti]], kar je veljalo tudi za [[Pesništvo|pesništvo]], [[Politika|politiko]] in vsakdanjik. To je [[Klasični ideal|klasični ideal]] [[Lepota|lepote]], ki ga prepoznamo predvsem v kiparskih delih med približno 470-leti pred Kristusom in smrtjo Aleksandra Velikega (323 pr. Kr.). |
||
. |
|||
Umetnost klasičnega obdobja, kjer začnejo poudarjati skladnost, razvijejo se tudi razmerja- [[Zlati rez|zlati rez]], prava skladnost je dosežena, če sta v razmerju dve različni vrednoti. |
|||
Redakcija: 09:38, 16. maj 2007
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Umetnost klasičnega obdobja
V umetniškem razvoju posameznih kultur je skoraj vselej mogoče ugotoviti daljše ali krajše obdobje, ki mu ponavadi pravimo klasično obdobje. To je vrh, največkrat bleščeč vrh oblikovne popolnosti in duhovne dognanosti. Pomeni notranjo in ubrano skladnost med ustvarjenimi oblikami in posebnimi izraznimi vrednostmi, ki jih doseže posamezna kultura. Klasično obdobje grške umetnosti je vrednotilo usklajenost in pravšnje razmerje med posameznimi sestavinami. Skladnost] so skušali izraziti tudi z matematičnimi pravili, ki naj bi povedala, kaj so idealna razmerja. Menili so, da je skladnost dosežena zlasti takrat, kadar se uravnovesita dve, med seboj sicer različni vrednosti, kar je veljalo tudi za pesništvo, politiko in vsakdanjik. To je klasični ideal lepote, ki ga prepoznamo predvsem v kiparskih delih med približno 470-leti pred Kristusom in smrtjo Aleksandra Velikega (323 pr. Kr.).
Umetnost klasičnega obdobja, kjer začnejo poudarjati skladnost, razvijejo se tudi razmerja- zlati rez, prava skladnost je dosežena, če sta v razmerju dve različni vrednoti.