Možnar

Za druge pomene glej Možnar (razločitev).

Starinski možnar na podstavku

Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa.

Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.

Z iznajdbo minometa so možnarji postali pretežki in premalo okretni, zato so jih prenehali uporabljati.

Definicija možnarja

Je vrsta topniškega orožja, ki je namenjena za obstreljevanje zakritih ciljev. Glavni namen je predvsem rušenje večjih utrjenih objektov. Cev je zelo kratka in običajno zelo velikega kalibra. Strelni kot je skoraj vertikalen. Avstro-ogrski možnar Škoda 305mm

Razvoj možnarja pred prvo svetovno vojno

Počasno strelni možnar

   Počasno strelni možnarji s spiralno cevjo so se pokazali kot zelo učinkoviti že v nemško-francoski vojni (1870-1871). S tem, ko je bila cev spiralno zavita se je sicer povečal domet, vendar pa so bil ti možnarji zelo nenatančni. Posledica tega je bila da se je cev možnarja postopoma podaljševala. Cev možnarjev je bila običajno dolga od 7,5 do 12 kalibrov (npr.: cev možnarja kalibra 20cm je bila dolga od 1,5 do 2,4m). Rusko-turška vojna (1877-1878) je samo potrdila pomembnost možnarjev pri razbijanju sovražnikovih obrambnih objektov.
   Pri izdelavi možnarjev se najprej pojavijo težnje po izdelavi čim lažjih možnarjev, ki bi jih lahko vlekli za hitro napredujočo pehoto. Kasneje se je razvoj možnarjev usmeril v povečevanje dometa in izdelavo čim večjih možnarjev, ki so bili sposobni razstreliti tudi največje trdnjave ali druge obrambne objekte nasprotnika.

Avstro-ogrska Leta 1873 izdelajo prve možnarje z zavito cevjo in kalibra 17 in 21cm, leta 1880 ukinejo prejšnje, težke možnarje, izdelajo pa lažje kalibra 9, 15 in 21cm.

  Leta 1898 izdelajo težki možnar kalibra 24cm, ki je bil namenjen rušenju nasprotnikovih trdnjav. 

Francija

  Leta 1880 izdelajo prvi možnar s spiralno cevjo kalibra 220mm z dolžino cevi 3m.
  Leta 1885 izdelajo oblegalni možnar kalibra 270mm in leta 1889 obalni možnar kalibra 270mm, ki sta lahko 152kg težko granato izstrelila 10.000m daleč, 232kg težko granato pa 8.000m daleč.

Italija

  Leta 1884 izdelajo prvi možnar s spiralno cevjo kalibra 210mm in dolžino cevi 1,6m.

Rusija

  Leta 1885 izdelajo prvi možnar s spiralno cevjo kalibra 6 inčev (152,4mm). Cev je bila dolga 1,22m. Imel je domet 3.400m in je izstreljeval predvsem šrapnelske granate.

Nemčija

  Leta 1887 izdelajo 15cm možnar podoben ruskemu, nato pa se usmerijo v izdelavo težjih možnarjev.
  Leta 1892 izdelajo možnar kalibra21cm z cevjo iz dveh delov: zunanjega bronastega (lažji od jekla) in notranjega jeklenega (trpežnejše od brona).
  Leta 1897 izdelajo pod tajnim imenom 'težki obalni top' možnar kalibra 30,5cm (L/8) z oznako Beta-Gerat. Imel je domet 8.200m in je lahko prebil1,5m debel beton.
  Leta 1899 izdelajo povsem jeklen možnar kalibra 21cm, ki je imel 8.000m dometa, kar je bilo kar 2.800m več od francoskih oz. ruskih možnarjev istega kalibra. 

Hitro strelni možnarji

  Razvoj hitro strelnih možnarjev je omogočilo odkritje elastične lafete, vendar pa so jo vključili v možnarje kasneje kot pa v topove (1897) ali havbice (1890).

Rusija

  Leta 1907 in 1909 naroči pri francoski firmi Schneider hitrostrelne možnarje kalibra 203,2mm in 228,6mm.

Nemčija

  Leta 1909 izdelajo nov model možnarja kalibra 21cm.
  Leta 1910 izdelajo hitro strelno varianto možnarja kalibra 30,5cm (L/16) in možnar kalibra 28cm.
  Leta 1911 izdelajo prvi hitro strelni možnar kalibra 42cm s tajnim imenom kratek mornariški top ali Gama-Gerat Kasneje so poznali ta možnar pod imenom Debela Berta. 
  Leta 1913 izdelajo lažjo varianto Debele Berte s tajnim imenom Minen-Gerat.
  Možnarja Gama -Gerat in Minen-Gerat sta bila namenjena predvsem za razbijanje belgijskih in francoskih obmejnih trdnjav in drugih večjih obrambnih objektov.

Avstro-ogrska

  Leta 1911 izdelajo zelo kvaliteten možnar kalibra 30,5cm z dometom 8.000m.

Francija

  Šele leta 1914, tik pred vojno so začeli izdelovati hitro strelne možnarje kalibra 370mm, kasneje pa še možnarje kalibra 280mm.

Možnarji v prvi svetovni vojni

   Možnarji so služili predvsem za razbijanje sovražnikovih obrambnih objektov. Tekom prve svetovne vojne so v Nemčiji uvedli le možnar kalibra 21cm, poleg tega pa so izdelovali še tiste modele hitro strelnih možnarjev izpred prve svetovne vojne.Francija, ki je imela primanjkljaj težkega topništva pa je začela izdelovati možnarje kalibra 220, 260 in 293mm. Avstro-ogrska je predelala svoje 30,5cm možnarje in začela izdelovati nove modele kalibra 30,5cm, 38cm in 42cm. Lahke možnarje, ki so jih običajno uporabljali za obstreljevanje nasprotnikovih jarkov so uspešno zamenjali novo odkriti minometi.

== Glej tudi ==

• top