Fenomenologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:19, 29. oktober 2006

Fenomenologija (gr. ψαινὸμενον, pojav + λὸγος, veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo. Začetnik je filozof Edmund Husserl, ki je tudi zastavil paradigmo, da je zastavljene cilje mogoče doseči samo z mednarodnim sodelovanjem.

Oblikoval se je krog filozofskih somišljenikov, v katerega so sodili misleci, kot so: Max Scheler, Martin Heidegger, Alexander Pfänder in drugi. Vendar ne moremo govoriti o pravi filozofski šoli, kajti Husserlovi nasledniki so dokaj različno razumeli njegovo fenomenologijo in čeprav so se sklicevali na njegovo metodo, so jo različno razumeli in uporabljali.

Zgodovina fenomenologije

Fenomenologija kot poimenovanje ni nastalo šele s Husserlom, marveč jo je že v 18. stoletju uporabil Nemec Johann Heinrich Lambert in tako označil znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tistega, kar ni ne resnično in ne lažno, marveč je nekaj tretjega, je privid. Za Kanta je fenomenologija veda o vseh izkustvenih pojavih, se pravi tako pojavov, ki so predmet teoretičnega premisleka kot razumskega spoznanja. Hegel je fenomenologijo uporabil v naslovu svojega dela Fenomenologija duha in zanj pomeni metafizični prikaz zavesti v njenem dialektičnem gibanju in razvoju, začenši od čutne neposrednosti do absolutnega spoznanja. Za Husserlovega učitelja [[Franz Brentano|Brentana] je bila fenomenologija sinonim za deskriptivno psihologijo.

Vendar je Husserl in kasneje njegovi učenci postavil nove temelje temu pojmu in v filozofijo vnesel fenomenološko metodo. Husserlova metoda predstavlja kritične temelje znanstvenemu razmišljanju na splošno. Z njim je fenomenologija postala znanost o bistvu čistih doživljajev.

Doprinos smeri

Fenomenologija je bila pomembna v boju med naivnim realizmom, pozitivizmom, psihologizmom in tudi konstruktivizmom, špekulacijo in formalizmom. Veliko je prispevala preučevanju načinov, kako se človek s svojimi močmi, čutili, razumom, občutki in hotenji projecira v objektivni svet. Fenomenologija je namreč poskus neposrednega opisovanja človeških doživljajev, neodvisno od običajnih pojasnil, ki jih posredujejo zgodovinarji, psihologi ali sociolog.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Fenomenologija''' (gr. ψαινὸμενον, pojav + λὸγος = veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastal v začetkov 20. stoletja, ki se je zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulture. Začetnik je filozof [[Edmund Husserl]], ki je tudi zastavil [[paradigma|paradigmo]], da je zastavljene cilje mogoče doseči samo z mednarodnim sodelovanjem.
+'''Fenomenologija''' (gr. ψαινὸμενον, pojav + λὸγος, veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo. Začetnik je filozof [[Edmund Husserl]], ki je tudi zastavil [[paradigma|paradigmo]], da je zastavljene cilje mogoče doseči samo z mednarodnim sodelovanjem.
-Oblikoval se je krog filozofskih somišljenikov, v katerega so sodili misleci, kot so: [[Max Scheler]], [[Martin Heidegger]], [[Alexander Pfänder]] in drugi. Vendar ne moremo govoriti o filozofski šoli, kajti Husserlovi nasledniki so dokaj različno razumeli njegovo fenomenologijo in čeprav so se sklicevali na njegovo metodologijo, so jo različno razumeli in uporabljali.
+Oblikoval se je krog filozofskih somišljenikov, v katerega so sodili misleci, kot so: [[Max Scheler]], [[Martin Heidegger]], [[Alexander Pfänder]] in drugi. Vendar ne moremo govoriti o pravi filozofski šoli, kajti Husserlovi nasledniki so dokaj različno razumeli njegovo fenomenologijo in čeprav so se sklicevali na njegovo [[metoda|metodo]], so jo različno razumeli in uporabljali.
 == Zgodovina fenomenologije ==
-Fenomenologija kot poimenovanje ni nastalo šele s Husserlom, marveč jo je že v 18. stoletju uporabil Nemec [[Johann Heinrich Lambert]] in tako označil znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tistega, kar ni ne resnično in ne lažno, marveč je nekaj tretjega - privid. Za [[Immanuel Kant|Kanta]] je fenomenologija veda o vseh izkustvenih pojavih, se pravi tako pojavov, ki so predmet teoretičnega premisleka kot razumskega spoznanja. [[Friedrich Hegel|Hegel]] je fenomenologijo uporabil v naslovu svojega dela Fenomenologija duha in zanj pomeni [[metafizika|metafizični]] prikaz zavesti v njenem [[dialektika|dialektičnem]] gibanju in razvoju, začenši od čutne neposrednosti do absolutnega spoznanja. Za Husserlovega učitelja [[Franz Brentano|Brentana] je bila fenomenologija sinonim za [[deskriptivna psihologija|deskriptivno psihologijo]].
+Fenomenologija kot poimenovanje ni nastalo šele s Husserlom, marveč jo je že v 18. stoletju uporabil Nemec [[Johann Heinrich Lambert]] in tako označil znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tistega, kar ni ne resnično in ne lažno, marveč je nekaj tretjega, je privid. Za [[Immanuel Kant|Kanta]] je fenomenologija veda o vseh izkustvenih pojavih, se pravi tako pojavov, ki so predmet teoretičnega premisleka kot razumskega spoznanja. [[Friedrich Hegel|Hegel]] je fenomenologijo uporabil v naslovu svojega dela Fenomenologija duha in zanj pomeni [[metafizika|metafizični]] prikaz zavesti v njenem [[dialektika|dialektičnem]] gibanju in razvoju, začenši od čutne neposrednosti do absolutnega spoznanja. Za Husserlovega učitelja [[Franz Brentano|Brentana] je bila fenomenologija sinonim za [[deskriptivna psihologija|deskriptivno psihologijo]].
-Vendar je Husserl in kasneje njegovi učenci postavil nove temelje temu pojmu in v filozofijo vnesli fenomenološko metodo. Husserlova metoda predstavlja kritične temelje znanstvenemu razmišljanju na splošno. Z njim je fenomenologija postala znanost o srčiki čistih doživljajev.
+Vendar je Husserl in kasneje njegovi učenci postavil nove temelje temu pojmu in v filozofijo vnesel fenomenološko metodo. Husserlova metoda predstavlja kritične temelje znanstvenemu razmišljanju na splošno. Z njim je fenomenologija postala znanost o bistvu čistih doživljajev.
 == Doprinos smeri ==