Aristokracija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Odisej (pogovor | prispevki)
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
Vrstica 18: Vrstica 18:
[[Kategorija:Vladavine]]
[[Kategorija:Vladavine]]


[[ca:Aristocràcia]]
[[da:Aristokrati]]
[[da:Aristokrati]]
[[de:Aristokratie]]
[[de:Aristokratie]]
Vrstica 45: Vrstica 46:
[[sr:Аристократија]]
[[sr:Аристократија]]
[[sv:Aristokrati]]
[[sv:Aristokrati]]
[[th:อภิชนาธิปไตย]]
[[tr:Aristokrasi]]
[[tr:Aristokrasi]]
[[uk:Аристократія]]
[[uk:Аристократія]]

Redakcija: 10:35, 19. oktober 2006

Aristokracija (gr. αριστος, aristos, najboljši + κρατεω, krateo, vladati) najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda. Prvič se je pojem pojavil v 5. st. pr. n. št., uporabljali pa so ga sofisti. Pomeni pa tudi določeno obliko vladavine.

Antika in srednji vek

Platon in Aristotel sta o njej govorila kot o boljši obliki vladavine, v kateri oblast pripada malemu številu moralno in intelektualno najboljših ljudi. O njej je pisal tudi Polibij (2. st. pr. n. št.), kasneje se pojavi v Rimski republiki ter v srednjevečkim mestnim republikam, v Genovi, Dubrovniku, v Benetkah in podobnih. V antični Grčiji so mestne državice, urejene kot Sparta, izvajale aristokracijo. Ljudstvo na usodo države ni imelo vpliva. Odločali so samo plemiči oziroma lastniki zemlje.

Marksistični pogled

Marksisti aristokracijo vidijo v prvi vrsti kot družbeni razred, ki se je oblikoval v številnih državah in družbah in ki si je vseskozi prizadeval obdržati monopol oblasti. Med argumenti, s katerimi so aristokrati zagovarjali tako stališče, je pogosto opaziti: plemenito kri, ugled prednikov, dedne vrline in podobno.

Vrste aristokracij

Glej tudi