Domači pes: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Zamenjava strani s/z '{{taksonomka }} * JOJOJOJOJO *6 9 6666666 *s e x S E X Kategorija:Volkovi Kategorija:Kinologija {{normativna kontrola}}' Oznake: zamenjano blanking vizualno urejanje |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{taksonomka |
{{taksonomka |
||
| color = pink |
|||
| name = Domači pes |
|||
| status = {{StatusDomesticated}} |
|||
| image = Kraševec.jpg |
|||
| image_width = 240px |
|||
| image_caption = [[Kraški ovčar]], [[Slovenija|slovenska]] avtohtona [[pasma]]. |
|||
| domain = [[Eukaryota]] (evkarionti) |
|||
| regnum = [[Animalia]] (živali) |
|||
| phylum = [[Chordata]] (strunarji) |
|||
| subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) |
|||
| classis = [[Mammalia]] (sesalci) |
|||
| ordo = [[Carnivora]] (zveri) |
|||
| familia = [[Canidae]] (psi) |
|||
| genus = ''[[Canis]]'' (pes) |
|||
| species = ''[[Volk|C. lupus]]'' (volk) |
|||
| subspecies = '''''C. l. familiaris''''' |
|||
| trinomial = ''Canis lupus familiaris''<ref name="MSW3">{{navedi knjigo| title=Mammal Species of the World. A Taxonomic and Geographic Reference |editor-first1=Don E. |editor-last1=Wilson |editor-first2=DeeAnn M. |editor-last2=Reeder |publisher=Johns Hopkins University Press |year=2005 |edition=3. |chapter=Canis lupus familiaris |url=http://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=14000752}}</ref> |
|||
}} |
}} |
||
* JOJOJOJOJO |
|||
'''Domači pès''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Canis lupus familiaris'''''<ref name="MSW3"/>) je štirinožni [[sesalci|sesalec]] iz družine [[Canidae|psov]], [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[volk]]a, ki so jo [[udomačitev|udomačili]] pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival. Od takrat so se psi razširili po vsem svetu in spremljajo ljudi v večini preteklih ter sedanjih kultur, kot delovne živali, čuvaji, lovski pomočniki ali samo hišni ljubljenčki. Po novejših grobih ocenah šteje celotna svetovna [[populacija (ekologija)|populacija]] med 700 milijoni in milijardo psov, s čemer so najštevilčnejši [[plenilec|plenilci]] na Zemlji.<ref>{{navedi revijo |last1=Hughes |first1=Joelene |last2=Macdonald |first2=David W. |year=2013 |title=A review of the interactions between free-roaming domestic dogs and wildlife |journal=Biological Conservation |volume=157 |pages=341–351 |doi=10.1016/j.biocon.2012.07.005}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Gompper |first=Matthew E. |year=2013 |chapter=The dog–human–wildlife interface: assessing the scope of the problem |title=Free-Ranging Dogs and Wildlife Conservation |editor-last=Gompper |editor-first=Matthew E. |publisher=Oxfort University Press |pages=9–54}}</ref> |
|||
*6 9 6666666 |
|||
*s e x S E X |
|||
Za dejavnosti vzrejanja, vzgoje in neformalnega preučevanja psov se uporablja skupni izraz [[kinologija]], znanstveno pa pse proučujejo [[zoolog]]i. |
|||
== Etimologija besede == |
|||
[[Marko Snoj]] v ''Slovenskem etimološkem slovarju'' navaja, da izvor besede iz [[staroslovanščina|staroslovanščine]] ni dokončno pojasnjen.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |title=Slovenski etimološki slovar |edition=2. |year=2009 |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] |isbn=961-6465-37-6}}</ref> V poskusnem zvezku za ''Novi etimološki slovar slovenskega jezika'' pa avtorica [[Metka Furlan]] uporablja besedo »pes« kot zgled za osnovno leksikalno enoto, ki je lahko zavajajoča, saj nima zveze s sodobnim pomenom. Po najverjetnejši etimologiji naj bi beseda že v zgodnjem praslovanskem obdobju izšla iz [[pridevnik]]a v [[grščina|starogrški]] besedni zvezi ''pik'-ó-s k(u)ṷṓn'' v pomenu »pisan pes«.<ref>{{navedi knjigo |last=Furlan |first=Metka |year=2013 |title=Novi etimološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612546656 |pages=22–23}}</ref> |
|||
V [[slovenščina|slovenščini]] se beseda uporablja tudi slabšalno, za hudobnega, nasilnega človeka.<ref>{{navedi splet| url=http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/2368134/pes |title=Pes |work=[[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] |publisher=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] |accessdate=19.11.2014}}</ref> Poleg tega je vpletena v številne [[idiom]]e, npr. »biti na psu« (v slabem položaju), »biti kot pes in mačka« (sovražiti se), »kot psa« (kruto ali močno, npr. »pretepsti kot psa« ali »lačen kot pes«), »zvest kot pes« (zelo zvest) idr.<ref>{{navedi knjigo |last=Keber |first=Janez |authorlink=Janez Keber |year=2011 |title=Slovar slovenskih frazemov |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612543297 |pages=678–683}}</ref> |
|||
== Telesne značilnosti == |
|||
[[File:Dog anatomy lateral skeleton view.jpg|thumb|250px|Shema pasjega okostja od strani]] |
|||
Psi so bili skozi tisočletja, predvsem pa zadnjih nekaj stoletij, selektivno križani in vzgajani za različna [[vedenje|vedenja]], fizične lastnosti in zmožnosti čutil.<ref name="ADW">{{navedi splet| first1=Tanya |last1=Dewey |first2=Sheetal |last2=Bhagat |year=2002 |url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Canis_lupus_familiaris.html |title=Canis lupus familiaris |work=Animal Diversity Web |accessdate=23.11.2014}}</ref> Rezultat je največja raznolikost telesne zgradbe znotraj iste vrste med živalmi sploh.<ref>{{navedi revijo| last=Ratliff |first=Evan |date=februar 2012 |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2012/02/build-a-dog/ratliff-text |title=How to Build a Dog |journal=National Geographic}}</ref> Že razpon velikosti je izjemen: najmanjši znani pes je bil [[jorkširski terier]], ki je kot odrasel dosegel manj kot 10 cm v dolžino ter tehtal zgolj 113 g. Na drugi strani so zelo velike pasme, kot so [[angleški mastif]]i, ki lahko presegajo 100 kg teže,<ref>{{navedi splet |url=http://www.readersdigest.ca/pets/breeds/world-s-largest-dog-breeds/?id=1 |title=World’s Largest Dog Breeds |work=Reader's Digest Canada |accessdate=23.11.2014}}</ref> najvišji znani pes pa je bil [[nemška doga]] ''Zeus'' z 1,2 m plečne višine.<ref>{{navedi novice| url=http://www.theguardian.com/lifeandstyle/gallery/2014/sep/12/worlds-tallest-dog-zeus-in-pictures |title=World's tallest dog Zeus - in pictures |date=12.9.2014 |work=The Guardian |accessdate=23.11.2014}}</ref> |
|||
Osnovna telesna zgradba izhaja iz njihovih divjih volčjih prednikov.<ref name="ADW"/> Psi so [[plenilec|plenilci]] in [[mrhovinar]]ji, ki imajo močno mišičje, zraščene kosti v zapestju, [[srčnožilni sistem]], ki je v osnovi prilagojen tako za eksplozivno aktivnost kot za vzdržljivost, ter zobovje za grabljenje in trganje. Druge biološke osnove delovanja organizma, kot so fizična eksplozivnost/vzdržljivost in celo zgradba okostja in mišičja, ki določata način premikanja, pa se med pasmami precej razlikujejo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Coppinger |first1=Raymond |last2=Coppinger |first2=Lorna |year=1998 |chapter=Biologic Bases of Behavior of Domestic Dog Breeds |chapterurl=http://www.ao.net/~holmanh/CoppBioBases/CoppBioBases.htm |title=Readings in Companion Animal Behavior |editor-last1=Voith |editor-first1=V.L. |editor-last2=Borchelt |editor-first2=P.L. |location=Trenton |publisher=Veterinary Learning Systems |pages=9–18}}</ref> V primerjavi z danes živečimi volkovi in drugimi vrstami psov imajo proporcionalno manjšo lobanjo ter zobovje. Obstaja domneva, da so povešena ušesa nekaterih pasem posledica [[atrofija|atrofiranih]] žvekalnih mišic.<ref name="Coppinger2001">{{Cite book| last=Coppinger |first=Ray |title=Dogs: a Startling New Understanding of Canine Origin, Behavior and evolution |year=2001 |isbn=0-684-85530-5 |publisher=Scribner |location= New York}}</ref> |
|||
Pasji kožuh sestavljata en ali dva tipa dlake: krovna dlaka je iz trdih, dolgih ščetin, ki odbijajo vodo in blato, poleg nje pa imajo nekatere (predvsem severneje vzrejene) pasme še podlanko iz kratkih, mehkih dlak za toplotno izolacijo. Nekateri psi izkazujejo ostanek osnovne obarvanosti s temnejšo dlako na hrbtu in svetlejšo na trebuhu, kar je pogost kamuflažni vzorec v naravi, ki zmanjšuje vidljivost.<ref>{{navedi knjigo |first=Elaine A. |last=Ostrander |title=Genetics of the Dog |publisher=CABI |year=2012 |isbn=9781845939410 |pages=69}}</ref> Pri mnogih pasmah pa barvo kožuha strogo selekcionira človek z vzrejnimi standardi, zato je raznolikost tudi tu ogromna; barvo in vzorce obarvanosti določa sedem znanih in več neznanih [[gen]]ov s po dvema ali več [[alel]]i, posledično je dedovanje obarvanosti pri psih zapleteno.<ref>{{navedi revijo |author1=Schmutz, S.M. |author2=Berryere T.G. |year=2007 |title=Genes affecting coat colour and pattern in domestic dogs: a review |journal=Animal Genetics |volume=38 |pages=539–549 |doi=10.1111/j.1365-2052.2007.01664.x}}</ref> Sama koža je debelejša od volčje.<ref name="Coppinger2001"/> |
|||
== Fiziologija == |
|||
Psi imajo v splošnem višjo stopnjo [[Bazalna presnova|bazalne presnove]] kot ljudje, ki pa je močno odvisna tudi od velikosti posameznega psa. Njihova normalna [[telesna temperatura]] je v povprečju 38,9 ºC, srčni utrip 70 do 120 na minuto in dihanje 18 do 34 vdihov na minuto.<ref name="Merck Health">{{navedi knjigo |chapter=Dog basics |title=The Merck/Merial Manual For Pet Health |editor-first1=Cynthia M. |editor-last1=Kahn |editor-first2=Scott |editor-last2=Line |publisher=Simon and Schuster |year=2007 |isbn=9780911910995 |pages=2–32}}</ref> |
|||
=== Prehrana === |
|||
Kljub temu, da so potomci volkov in jih uvrščamo med [[zveri]], so domači psi fiziološko [[vsejed]]i v večji meri kot [[mačke]]. Imajo daljše prebavilo in za razliko od mačk zaznavajo [[Monosaharid|enostavne sladkorje]], kakršni so v naravi prisotni v [[sadje|sadju]]. Različne skupine pasem imajo različne preference, kar verjetno odraža dolgo obdobje selekcije ob hrani, ki jo je preskrbel človek.<ref name="Thorne1995">{{navedi knjigo |last=Thorne |first=Chris |year=1995 |chapter=Feeding behaviour of domestic dogs and the role of experience |editor-last=Serpell |editor-first=James |title=The Domestic Dog: Its Evolution, Behaviour and Interactions with People |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521425377 |pages=103–114}}</ref> Posledično imajo večjo sposobnost presnove [[škrob]]a kot volkovi.<ref>{{navedi revijo |author=Axelsson E. s sod. |title=The genomic signature of dog domestication reveals adaptation to a starch-rich diet |journal=Nature |volume=495 |issue=7441 |pages=360–364 |year=2013 |doi=10.1038/nature11837 |pmid=23354050}}</ref> Fiziološko gledano lahko psi velik del hranil pridobijo s hrano rastlinskega izvora in [[meso]] ni absolutna zahteva tako kot pri mačkah, tako da lahko brez težav jedo raznoliko hrano, vključno z [[žito|žiti]] in [[zelenjava|zelenjavo]]. Na izbiro hrane posameznega psa pa vplivajo tudi njemu lastne izkušnje.<ref name="ADW"/><ref name="Thorne1995"/> Mnogo psov preferira manjše število velikih obrokov, kar verjetno odraža prilagojenost pasjih prednikov, ki so lovili velik plen v tropih in je bila dostopnost hrane izrazito neenakomerna. Tudi po tem se razlikujejo od mačk, katerih predniki so lovili številčnejši majhen plen.<ref>{{navedi revijo |last=Bradshaw |first=John W.S. |year=2006 |title=The evolutionary basis for the feeding behavior of domestic dogs (''Canis familiaris'') and cats (''Felis catus'') |journal=The Journal of Nutrition |volume=136 |issue=7 |pages=1927S–1931S}}</ref> V praksi pa se pri različnih pasmah izraža širok razpon prehranjevalnega vedenja, od prenažiranja vedno ko je hrana na voljo, do tako izrazite »izbirčnosti«, da ima lastnik težave z vzdrževanjem zdrave telesne teže psa.<ref name="Thorne1995"/> |
|||
=== Čuti === |
|||
==== Voh in okus ==== |
|||
[[slika:Dog nose.jpg|thumb|Vlažen, razbrazdan pasji smrček]] |
|||
Vohljanje, s katerim pes izboljša zaznavo, se razlikuje od normalnega vzorca dihanja, sestavlja ga serija kratkih vdihov in izdihov. Nosna votlina je zgrajena tako, da se zrak usmeri proti vohalnemu [[epitel]]u. Zaznavo izredno nizkih [[koncentracija|koncentracij]] molekul še izboljšajo žepi v epitelu, kjer se te molekule nalagajo ob vsakem vdihu ne da bi jih pes sproti izdihal.<ref>{{navedi dokument |last=Correa |first=Julio E. |date=julij 2005 |title=The Dog's Sense of Smell |url=http://www.puregolden.com/the-pdfs/sensesmell.pdf |publisher=Alabama Cooperative Extension System |accessdate=29.11.2014}}</ref> Psi so znani po svojem izredno ostrem vohu, saj igrajo vonjave več pomembnih vlog v pasjem življenju. Pasji predniki so se zanašali predvsem na voh pri lovu na plen, poleg tega pa imajo vonjave ključno vlogo pri interakcijah med psi. Okrog 1000 različnih [[kemoreceptor]]jev posreduje signale v možgane, ki vzorec zaznanih snovi interpretirajo kot vonj.<ref name="Bubna2007">{{navedi knjigo |author=Bubna-Littitz, H. |year=2007 |chapter=Sensory physiology and dog behaviour |title=The Behavioural Biology of Dogs |editor-last=Jensen |editor-first=Per |publisher=CABI |isbn=9781845931889 |pages=91–104}}</ref> V [[nos]]u imajo povprečno 125 do 220 milijonov [[čutilni receptor|receptorjev]], kar je petindvajsetkrat toliko kot človek, nekatere pasme, ki so selekcionirane za oster voh, npr. [[pes sv. Huberta]] (''bloodhound''), pa še bistveno več.<ref name="Coren2004">{{navedi knjigo |title=How Dogs Think |last=Coren |first=Stanley |publisher=First Free Press, Simon & Schuster |year=2004 |isbn=0-7432-2232-6}}</ref> Vlažen smrček (''rhinarium'') služi za določanje smeri zračnega toka, ki nosi vonj. Receptorji za mraz v koži so občutljivi na hlajenje, ki ga povzroča [[izhlapevanje]] vode, to pa je intenzivnejše na strani, s katere prihaja zrak.<ref>{{navedi knjigo |title=Vergelijkende dierfysiologie |trans_title=Primerjalna fiziologija živali |year=1978 |publisher=Bohn, Scheltema & Holkema |location=Utrecht |isbn=9789031303229 |edition=2. |editors=Dijkgraaf, S.; Zandee, D.I.; Addink, A.D.F. |language=nl}}</ref> |
|||
Okus je slabše raziskan in močno povezan z vohom. Pes ima pet različnih tipov čutnic za okus, od katerih je verjetno [[mesni okus|umami]] zelo pomemben zaradi prehrane, bogate z [[beljakovina]]mi.<ref name="Bubna2007"/> Za razliko od človeka in večine ostalih sesalcev psi niso občutljivi na slano, kot plenilci so namreč manj podvrženi tveganju za pomanjkanje [[natrij]]a. Kakovost prehrane namesto tega zaznavajo kot razmerje različnih [[aminokislina|aminokislin]] in [[nukleotid]]ov, kar je dodatna prilagoditev na pretežno mesno hrano.<ref name="Thorne1995"/> Po pomembnosti voh toliko prevladuje nad okusom, da je možno psa z umetnim dodajanjem vonjave pripraviti do tega, da poje nekaj, česar sicer ne mara.<ref name="Bubna2007"/> |
|||
==== Sluh ==== |
|||
Razpon [[frekvenca|frekvenc]], ki jih lahko zazna pasje uho, je približno 40 do 60.000 Hz, torej lahko pes sliši mnogo višje frekvence od človeka.<ref name="Physics Factbook">{{cite web|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/TimCondon.shtml|title=Frequency Range of Dog Hearing|last=Elert|first=Glenn|author2=Timothy Condon|year=2003|publisher=The Physics Factbook|accessdate=22 October 2008}}</ref> Poleg tega jim zelo gibljivi [[uhelj|uhlji]] omogočajo hitro določanje smeri, iz katere prihaja zvok, ter skoraj štirikrat natančnejše razločevanje zvokov, ki prihajajo iz različnih smeri, kot človek.<ref name="Bubna2007"/> Sluh je občutljivejši od človeškega, predvsem pri visokih frekvencah, najbolj občutljivo območje je med 5 in 8 KHz.<ref>{{navedi revijo |authors=Dworkin, S.; Katzman, J.; Hutchinson, G.A.; McCabe, J.R. |year=1940 |title=Hearing acuity of animals as measured by conditioning methods |journal=Journal of Experimental Psychology |volume=26 |issue=3 |pages=281–298 |doi=10.1037/h0057197}}</ref> |
|||
Občutljivost na visoke frekvence povezujejo s [[komunikacija živali|komunikacijo]] med materjo in mladiči. Pravkar skoteni mladiči oddajajo ultrazvočne klice, ki so zaradi dušenja visokih frekvenc v zraku nezaznavni na večje razdalje, kar poveča varnost.<ref name="Bubna2007"/> |
|||
==== Vid ==== |
|||
Pasji vid je prilagojen za učinkovitost pri lovu, zato psi izredno dobro zaznavajo premikajoče objekte, tudi na dolge razdalje.<ref name="Thorne1995"/> Psi zaznajo utripanje slike vsaj do frekvence 60 na sekundo, kar je več od človeka, je pa ostrina pasjega vida približno dvainpolkrat slabša kot pri človeku.<ref>{{navedi knjigo |last=Ofri |first=Ron |year=2013 |chapter=Optics and Physiology of Vision |title=Veterinary Ophthalmology: Two Volume Set |volume=1–2 |edition=5. |editors=Gelatt, Kirk N.; Gilger, Brian C.; Kern, Thomas J. |publisher=John Wiley & Sons |isbn=9781118473528 |pages=208–272}}</ref> Podobno kot večina drugih sesalcev imajo psi dva tipa [[čepnica|čepnic]] za zaznavanje barve, zaradi česar imajo barvni vid enakovreden rdeče–zeleni [[Barvna slepota|barvni slepoti]] pri človeku. Kljub temu se podnevi bolj zanašajo na barvo kot na svetlost, čeprav je lahko informacija o barvi s samo dvema tipoma receptorjev nezanesljiva.<ref>{{cite journal| author-first1=Anna A. |author-last1=Kasparson |author-first2=Jason |author-last2=Badridze |author-first3=Vadim V. |author-last3=Maximov| title=Colour cues proved to be more informative for dogs than brightness |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |date=2013 |volume=280 |issue=1766 |pages=20131356 | doi=10.1098/rspb.2013.1356}}</ref><ref>{{cite journal| author-first1=Jay |author-last1=Neitz |author-first2=Timothy |author-last2=Geist |author-first3=Gerald H. |author-last3=Jacobs |title=Color Vision in the Dog |journal=Visual neuroscience |year=1989 |volume=3 |pages=119–125 |url=http://www.neitzvision.com/images/cvdog.pdf| doi=10.1017/s0952523800004430}}</ref> Še ena pomembna značilnost je odsevna plast (''tapetum lucidum''), ki izboljša zbiranje svetlobe v polmraku, kar je ravno tako prilagoditev na način lova.<ref name="Miklosi2007">{{navedi knjigo |author-last=Miklósi |author-last=Adám |title=Dog Behaviour, Evolution, and Cognition |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-929585-2 |doi=10.1093/acprof:oso/9780199295852.001.0001}}</ref> |
|||
=== Zdravje === |
|||
Psi so dovzetni za številne zdravstvene težave, nekatere od njih so podobne človeškim. Od bolezni, ki jih povzročajo [[virusi]], [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] in večji [[zajedavec|zajedavci]], so pogostejše [[hepatitis]], [[leptospiroza]], [[parvoviroza]] in [[steklina]], okužba z [[gliste|glistami]], [[trakulje|trakuljami]], [[bolhe|bolhami]] ter [[garje|garjami]] ipd.<ref>{{navedi dokument| url=https://www.extension.purdue.edu/extmedia/4H/4-H-852-W.pdf |title=Common dog diseases and health problems |publisher=Purdue University |date=junij 2003 |accessdate=1.12.2014}}</ref> Nekateri od [[patogen]]ov lahko okužijo tudi človeka - te bolezni, ki se prenašajo s psov na ljudi ([[zoonoza|zoonoze]]), lahko zaradi razširjenosti psov predstavljajo [[Javno zdravje|javnozdravstven]] problem.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Calum N.L. |editor-last1=Macpherson |editor-first2=Francois-X. |editor-last2=Meslin |editor-first3=Alexander I. |editor-last3=Wandeler |year=2012 |title=Dogs, zoonoses and public health |publisher=CABI |isbn=9781845938352}}</ref> |
|||
Zdravstvene težave včasih zaostruje sodobna kinologija, ki s pasemskimi standardi in promocijo na pasjih razstavah izpostavlja predvsem videz in vedenje pasemskih psov. Da bi dosegli želeni izgled rejci izvajajo prakse, kot sta parjenje v sorodstvu in pogosto parjenje »idealnih« predstavnikov pasme, ki povečujejo verjetnost za širjenje prikritih dednih okvar. Videz je lahko tudi neposreden povzročitelj težav; med najočitnejšimi primeri je [[kavalir kralja Karla]], kjer je selekcija za majhno glavo in strmo čelo privedla do siringomielije, resne okvare živčevja, ki je posledica premajhne lobanje in je zelo pogosta pri tej pasmi. Med pasmami, ki so najbolj obremenjene z dednimi okvarami, so običajno najpopularnejše pasme, kot so [[nemški ovčar]], [[bokser]] in [[pritlikavi koder]].<ref>{{navedi revijo |first1=Lucy |last1=Asher |first2=Gillian |last2=Diesel |first3=Jennifer F. |last3=Summers |first4=Paul D. |last4=McGreevy |first5=Lisa M. |last5=Collins |year=2009 |title=Inherited defects in pedigree dogs. Part 1: Disorders related to breed standards |journal=The Veterinary Journal |volume=182 |pages=402–411 |doi=10.1016/j.tvjl.2009.08.033}}</ref> Po drugi strani natančno vodenje rodovnikov in razvit sistem [[veterinarska medicina|veterinarske oskrbe]] v zahodnem svetu pomaga pri preučevanju genetike teh okvar, ki služijo kot [[model (znanost)|model]] za človeške. Za pse je znanih nekaj sto dednih obolenj, od katerih ima več kot polovica klinične znake zelo podobne človeškim, več deset pa je takih, kjer je [[molekularna biologija|molekularni]] mehanizem celo popolnoma enak.<ref>{{navedi revijo |author-first1=Elaine A. |author-last1=Ostrander |author-first2=Francis |author-last2=Galibert |author-first3=Donald F. |author-last3=Patterson |year=2000 |title=Canine genetics comes of age |journal=Trends in genetics |volume=16 |issue=3 |pages=117–124}}</ref> |
|||
==== Življenjska doba ==== |
|||
Psi imajo krajšo življenjsko dobo od ljudi. Čez palec je eno leto pasjega življenja enakovredno 10 do 12 človeških let v prvih dveh letih, potem pa 4 človeška leta za vsako nadaljnje. Dejanska življenjska doba je močno odvisna od telesne velikosti, zdravja in predispozicij, pri čemer manjše pasme praviloma živijo dlje od večjih. Gledano v celoti je [[pričakovana življenjska doba|srednja življenjska doba]] psov malo nad 10 let,<ref name="Merck Health"/><ref name="British Owners">{{navedi revijo |doi=10.1136/vr.145.22.625 |author=Michell, A.R. |title=Longevity of British breeds of dog and its relationships with sex, size, cardiovascular variables and disease |journal=The Veterinary Record |volume=145 |issue=22 |pages=625–9 |year=1999 |pmid=10619607}}</ref> razdeljeno po pasmah pa najbolj dolgožive pasme dočakajo več kot dvakrat tolikšno starost kot tiste najmanj dolgožive. Med slednje sodijo [[irski volčji hrt]], [[bernski planšarski pes]] in [[buldog]], ki običajno dočakajo manj kot 8 let, na drugi strani pa so pasme, kot sta [[šiperka]] in [[pritlikavi koder]], ki običajno dočakajo 16 let ali celo več.<ref>{{navedi knjigo |last1=Lark |first1=Carl G. |last2=Chase |first2=Kevin |chapter=Complex Traits in the Dog |title=The Genetics of the Dog |editor-first1=Elaine A. |editor-last1=Ostrander |editor-first2=Anatoly |editor-last2=Ruvinsky |publisher=CABI |year=2012 |isbn=9781845939403 |pages=435–457}}</ref> Mešanci živijo nekoliko dlje od pasemskih psov, če upoštevamo povprečje vseh pasem, vendar predstavniki nekaterih pasem običajno dosežejo bistveno višjo starost od povprečnega mešanca.<ref name="Merck Health"/><ref name="British Owners"/> |
|||
== Izvor in udomačitev psa == |
|||
[[Slika:Lipoglav, Slovenia (Unsplash).jpg|sličica|Pes čuvaj, zaprt za leseno ograjo]] |
|||
Mnogi starejši avtorji so bili na podlagi raznolikosti današnjih pasjih [[pasma|pasem]] mnenja, da je pes nastal s križanjem več sorodnih vrst iz družine [[psi (družina)|psov]]. Med njimi sta bila tudi začetnik teorije [[evolucija|evolucije]] [[Charles Darwin]]<ref>Darwin C. (1859). ''[[O izvoru vrst|On the Origin of Species]]''. London: John Murray.</ref> in avstrijski etolog [[Konrad Lorenz]], ki je sklepal, da sta prednika domačega psa [[volk]] in [[šakal]]<ref>Lorenz K. (1950). ''So kam der Mensch auf den Hund''. Deutschen Taschenbuch Verlag.</ref>. Danes uveljavljeno mnenje, ki ga podpirajo rezultati [[genetika|genetskih]] analiz, je, da se je domači pes razvil iz majhne skupine volkov, udomačenih pred okoli 15.000 leti.<ref>(22.11.2002) »[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2498669.stm Origin of dogs traced]«. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> |
|||
Ni natančno znano, kako je potekala udomačitev psa. Mogoče pa je, da so bili psi tisti, ki so storili prvi korak. Namreč, če so začeli divji psi, ki so bili dovolj majhne vrste, da niso bili nevarni, zahajati v človekova taborišča, so lahko pobirali odpadke in zavržene kosti. Tako so jih ljudje najbrž prenašali, ker so tako čistili njihovo okolico. Možno je, da so jih začeli božati, se jim približevati in jih nato udomačiti kot pse čuvaje in spremljevalce. Čuvanja čred so ga lahko naučili šele, ko je napredovalo [[kmetijstvo]]. Ali drugače: psi so sledili pametnejši vrsti v upanju, da bodo dobili kaj od plena. |
|||
Prve ostanke domačega psa so odkrili v [[mezolitik|mezolitskih]] najdiščih na različnih krajih. Zdi se, da je bila najzgodnejša evropska pasma precej majhna in bi se po obliki na splošno dala še najbolj primerjati z današnjim [[čovčov]]om. <ref>Hawkes J. (1967). ''Zgodovina človeštva - Prazgodovina'', DZS, Ljubljana.</ref> |
|||
Mnoge pasme izvirajo iz majhnega števila živali, zaradi česar prihaja do parjenja v sorodstvu. Posledica so različne dedne (genetske) bolezni, ki so pogoste pri nekaterih pasmah, na primer displazija kolkov (zlasti pri nemških ovčarjih), [[epilepsija]], [[ataksija]], [[okuloskeletalna displazija]] in druge.<ref>»[http://www.caninegeneticdiseases.net/ Canine Genetic Diseases Network - Genetske bolezni pri psu]«. V angleščini pridobljeno 25.5.2011.</ref> |
|||
== Taksonomija == |
|||
Domačega psa je znanstveno opisal že utemeljitelj sodobne biološke klasifikacije [[Carl Linnaeus]] v svojem delu ''[[Systema naturae]]'' leta 1753, kot [[vrsta (biologija)|vrsto]] z imenom ''Canis canis'', po [[latinščina|latinski]] besedi za psa. V [[rod (biologija)|rod]] ''Canis'' je poleg tega uvrstil [[lisica|lisico]] in volka. Kasnejša izdaja dela iz leta 1758 vrste ''Canis canis'' ne vsebuje, poleg lisice in volka namesto tega navaja v rodu ''Canis'' še [[zlati šakal|zlatega šakala]] (''Canis aureus'') in več vrst, ki veljajo danes za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] domačega psa, med njimi ''C. aegyptius'' (goli pes), ''C. aquaticus'' (»vodni pes«, sem sodijo šarivci in nekateri prinašalci) in ''C. mustellinus'' ([[jazbečar]]). Dve od teh imen so njegovi sodobniki uporabljali za psa kot vrsto: ''Canis familiaris'' in v manjši meri ''Canis domesticus''.<ref>{{Cite book| last = Linnaeus| first = Carolus | authorlink = Carl Linnaeus| title = Systema naturae per regna tria naturae: secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis.| publisher=Holmiae (Laurentii Salvii)| year = 1758| page = 38| url = http://www.biodiversitylibrary.org/page/726931| accessdate =8.9.2008| volume = 1| edition = 10.}}</ref> |
|||
V 1990. letih je vzpon [[molekularna biologija|molekularne biologije]] omogočil genetsko analizo sorodnosti. Študija družine psov iz leta 1993 je razkrila, da se domači pes od volka razlikuje samo v 0,2 % sekvenc [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]], v primerjavi z volkovim najbližjim divjim sorodnikom, [[kojot|kojotom]], kjer je razlika 4 %.<ref>{{navedi revijo | last1 = Wayne | first1 = Robert K. | year = 1993 | title = Molecular evolution of the dog family | url = http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/016895259390122X | journal = Trends in Genetics | volume = 9 | issue = 6| pages = 218-224 | pmid = | doi = 10.1016/0168-9525(93)90122-X }}</ref> Zato so avtorji referenčnega dela ''[[Mammal Species of the World]]'' psa še istega leta opredelili kot [[podvrsta (biologija)|podvrsto]] volka, z imenom ''Canis lupus familiaris'', namesto kot vrsto, kot je veljalo dotlej.<ref>{{Citation |title=Animal Species of the World:A Taxonomic and Geographic Reference, 2nd edition |last=Wozencraft | first=W.C. |authorlink= |editor=Wilson and Reeder |year=1993 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington, D.C. |isbn= 9780801882210 |pages= |chapter= | url=}}</ref> Staro ime je še vedno sprejemljivo v [[arheologija|arheologiji]], zaradi nesoglasij pri poimenovanju divjih in udomačenih podvrst.<ref>{{navedi revijo |author-first1=Anthea |author-last1=Gentry |author-first2=Juliet |author-last2=Clutton-Brock |author-first3=Colin P. |author-last3=Groves |year=2004 |title=The naming of wild animal species and their domestic derivatives |journal=Journal of Archaeological Science |volume=31 |issue=5 |pages=645–651 |doi=10.1016/j.jas.2003.10.006}}</ref> |
|||
=== Pasme === |
|||
{{glavni|Pasme psov}} |
|||
Razvrstitev kinologov na pasme in skupine pasem je nesistematična, saj deli pse predvsem po videzu in funkciji namesto po sorodnosti. Pasme se [[genetika|genetsko]] razlikujejo med seboj in tudi po tej plati je domači pes ena najbolj raznolikih vrst domačih živali. Sodeč po eni genetski analizi tvorijo pasme štiri glavne razrede ali »tipe«: to so t. i. »psi starega sveta« (npr. [[malamut]] in [[šarpej]]), »mastifski« tip (npr. [[angleški mastif]]), »ovčarski« tip (npr. [[borderski ovčar]]) in »vsi drugi« (tudi »sodobni« ali »lovski« tip),<ref name="parker">{{navedi revijo |first=Heidi G. |last1=Parker |first2=Lisa V. |last2=Kim |first3=Nathan B. |last3=Sutter |first4=Scott |last4=Carlson |first5=Travis D. |last5=Lorentzen |first6=Tiffany B. |last6=Malek |first7=Gary S. |last7=Johnson |first8=Hawkins B. |last8=DeFrance |first9=Elaine A. |last9=Ostrander |first10=Leonid |last10=Kruglyak |title=Genetic structure of the purebred domestic dog |journal=Science |volume=304 |issue=5674 |pages=1160–4 |year=2004 |pmid=15155949 |doi=10.1126/science.1097406|bibcode = 2004Sci...304.1160P }}</ref> novejša analiza z vključenimi še več pasmami pa je razkrila še peti, »gorski tip« (del mastifov in španjelov).<ref>{{navedi revijo |last1=Wayne |first1=Robert K. |last2=Ostrander |first2=Elaine A. |year=2007 |title=Lessons learned from the dog genome |journal=Trends in genetics |volume=23 |issue=11 |pages=557–567 |doi=10.1016/j.tig.2007.08.013}}</ref> Za več pasem, kakršna je denimo [[faraonski pes]], velja med ljubitelji in rejci prepričanje, da so starodavne, vendar genetske značilnosti razkrivajo, da na stare upodobitve spominja samo videz, ki je bil dosežen razmeroma pred kratkim s križanjem različnih pasem.<ref name="parker"/> |
|||
Poznanih je več delitev pasjih pasem, v [[Evropa|Evropi]] se največ uporablja delitev [[Fédération Cynologique Internationale|Mednarodne kinološke zveze]]. |
|||
* [[gonič]]i, [[krvosledec|krvosledci]]: [[istrski gonič]], [[zajčar]]/[[beagle (pes)|beagle]], [[baset]], [[lisičar]], [[drever]], [[grifon]], [[barvar]],... |
|||
* prinašalci: [[zlati prinašalec]], [[labradorec]], [[gladkodlaki prinašalec]], [[kodrasti prinašalec]],... |
|||
* [[terier]]ji: [[airedalec]], [[foksterier]], [[bulterier]],... |
|||
* [[jazbečar]]ji: [[brak jazbečar]], [[kunčar]],... |
|||
* [[ptičar]]ji: [[seter]], [[poenter]], [[žimavec]], [[resavec]], [[vižla]], [[münsterlandec]], [[bradač]], [[jerebičar]], [[prepeličar (pes)|prepeličar]],... |
|||
* [[šarivec|šarivci]], vodni psi: [[koker španjel]], [[petelinar]], [[prepeličar (pes)|prepeličar]], [[vodni pes]], [[barbet]],... |
|||
* [[špic]]i, [[polarni pes|polarni psi]]: [[basenji]], [[veliki špic]], [[mali špic]], [[lajka]], [[losovec]], [[medvedar]], [[grebenar]], [[čovčov]], [[eskimec]], [[grenlandec]], [[samojed]], [[haski]], [[malamut]],... |
|||
* [[pinč]]i, [[šnavcer]]ji: [[doberman]], [[pinč]], [[šnavcer]],... |
|||
* [[prapsi]], [[hrti]]: [[jelenar]], [[faraonski hrt]], [[grey hound]], [[podengo]], [[afganec]], [[borzoj]], [[basenji]], [[saluki]], [[novogvinejski dingo]],... |
|||
* [[pastirski pes|pastirski psi]], [[čuvaj]]i: [[kraški ovčar]], [[škotski ovčar]], [[beli švicarski ovčar]], [[kuvaš]], [[komondor]], [[pembroke]], [[bobtajl]], [[puli]], [[briard]], [[nemški ovčar]], [[volčjak]], [[koli]], [[govedar]], [[planšarski pes]], [[šarplaninec]], [[kardigan]], [[čuvaj]], [[srbski obrambni pes]], [[anatolski ovčar]],... |
|||
* [[doga|doge]], [[mastif]]i: [[nemška doga]], [[bokser]], [[buldog]], [[mastif]], [[rotvajlec]], [[landseer]], [[karabaš]], [[šarpej]], [[bulmastif]], [[bernardinec]], [[novofundlandec]],... |
|||
* družni psi: [[dalmatinec]], [[koder]], [[pudelj]], [[metuljček (pes)|metuljček]], [[španjel]], [[pekinžan]], [[goli pes]], [[levček]], [[šihcu]], [[maltežan]], [[bolonjec]], [[bišon]], [[čivava]], [[mops]],... |
|||
== Galerija psov v umetnosti == |
|||
{{Galerija |
|||
|title= |
|||
|footer= |
|||
|width=175 |
|||
|lines=5 |
|||
|Slika:Black Figured Olpe depicting the return of a hunter and his dog.jpg|Starogrški slika na keramii prikazuje vrnitev lovca in njegovega psa. Izdelano v [[Atene|Atenah]] med 550-530 pred našim štetjem, najdeno nana [[Rodos]]u. |
|||
|Slika:Riders Leagros Group Louvre CA4716 n2.jpg|Jezdeci in psi. Starogrška [[hidrija]] (velik keramičen ali bronast vrč, s katerim so v antični Grčiji ženske hodile po vodo k izviru ali vodnjaku), ca. 510–500 BC, iz mesta [[Vulci]]. Muzej [[Louvre]], Pariz. |
|||
|Slika:Dundas TTC mural dogs.jpg|[[William McElcheran]] ''Cross Section''- psi v podzemni postaji v [[Toronto, Ontario|Torontu]] |
|||
|Slika:DetailofTheImperialPrinceandhisdogNerobyJean-BaptisteCarpeaux1865MarbleMuseed'Orsaymharrsch.jpg|Detajl na ''The Imperial Prince and his dog Nero'' avtorja [[Jean-Baptiste Carpeaux]] 1865 Narmor. Fotografirano v [[Musée d'Orsay]]. |
|||
|File:Ofthedogingeneral.jpg|Lesorez iz ''The history of four-footed beasts and serpents'' avtorja [[Edward Topsell]], 1658 |
|||
}} |
|||
== Sklici == |
|||
{{sklici|2}} |
|||
== Zunanje povezave == |
|||
{{Wikislovar|pes|Pes}} |
|||
{{Kategorija v Zbirki|Dogs}} |
|||
* [http://www.kinoloska-zveza.si/sl/ Kinološka zveza Slovenije] |
|||
[[Kategorija:Domači pes| ]] |
[[Kategorija:Domači pes| ]] |
||
