Friedrich Schlegel: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjen 1 zlog ,  pred 3 leti
m
Filozofija in poezija si nista nasprotni, temveč se morata medsebojno dopolnjevati.
 
„''Nerazdružljivo sta si povezana, drevo, katerega korenina je filozofija, katere najlepši sad je poezija. Poezija je brez filozofije prazna in površna. Filozofija brez poezije je brez vpliva in barbarska.''“
 
Schleglovo zanimanje za katolištvo je v času bivanja v Kölnu vse bolj naraščalo, tako da se je leta 1808 s svojo ženo spreobrnil in vstopil v avstrijsko državno službo, kjer je bil postavljen na mesto armadnega poljskega komisarja. V istem letu je izšel spis ''O jeziku in modrosti Indijcev'', ki je rezultat njegovih študij v Parizu. V tem času je sprejel filozofijo [[panteizem|panteizma]], s katero se je Schlegel oddaljil od svojega lastnega mišljenja iz preteklosti. V letu 1810 je imel predavanje z naslovom „''O novi zgodovini'' (Über die neuere Geschichte), 1812 predavanje ''Zgodovina starejše in novejše književnosti'' (Geschichten der alten und neuen Literatur). 1812 je ustanovil časopis ''Deutsches Museum''. Dve leti kasneje 1814 so ga imenovali za viteza papeškega reda po Kristusu ter leto zatem 1815 je bil povzdignjen v plemiški stan. V letih 1815–1818 je bil avstrijski legacijski svetnik zveznega parlamenta v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu]]. S časopisom „''Concordia''“ je nadaljnje utemeljil časopisje.

Navigacijski meni