Scenarist: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Janulaga (pogovor | prispevki)
scenaristična stavka, dodatno info.
Janulaga (pogovor | prispevki)
dodajanje virov
Vrstica 19: Vrstica 19:
Večina, več kot 12.000<ref>{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/clanek/50979|title = Hollywoodski scenaristi ponovno za mizo s producenti|date = 27.11.2007|accessdate = |website = |publisher = Delo d.d.|last = |first = }}</ref> članov Združenja ameriških filmskih in TV scenaristov ([[Writers Guild of America]] - WGA) je 5. novembra 2007 oznanila stavko proti studijem, mrežam in distributerjem, oziroma proti [[Zveza filmskih in televizijskih producentov|Zvezi filmskih in televizijskih producentov]] (ang. <nowiki>''</nowiki>''Alliance of Motion Picture and Television Producers''<nowiki>''</nowiki>) v večji meri zaradi <nowiki>''nepoštenega, zanemarjenega, zastarelega in nepravilno porazdeljenega prihodka''</nowiki> na področju digitalne prodaje ([[DVD]] in [[Blu-ray]] distribucija, digitalni ogledi na spletu, [[TV sindikacija]], prodaja sorodnih izdelkov (angleško ''merchandising'')).<ref>{{Navedi splet|url = https://www.dnevnik.si/299656/kultura/fokus/299656|title = Stavka v Holywoodu: Scenaristična vdaja za drobiž|date = 19.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = www.dnevnik.si|publisher = Dnevnik d.d.|last = Vrdlovec|first = }}</ref> Scenaristi so v stavki dosegli, da se je povečal procent dobljen od vsakega prodanega oziroma predvajanega dela v digitalni prodaji, namreč menili so, da je bilo v zadnjih 25 letih izgubljenih okoli 15 milijard ameriških dolarjev vrednosti nadomestila za plače in honorarje, torej v škodo scenaristov.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/film/ameriski-scenaristi-dosegli-nacelen-dogovor/154040|title = Ameriški scenaristi dosegli načelen dogovor|date = 09.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = |publisher = MMC RTVSLO|last = |first = }}</ref>
Večina, več kot 12.000<ref>{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/clanek/50979|title = Hollywoodski scenaristi ponovno za mizo s producenti|date = 27.11.2007|accessdate = |website = |publisher = Delo d.d.|last = |first = }}</ref> članov Združenja ameriških filmskih in TV scenaristov ([[Writers Guild of America]] - WGA) je 5. novembra 2007 oznanila stavko proti studijem, mrežam in distributerjem, oziroma proti [[Zveza filmskih in televizijskih producentov|Zvezi filmskih in televizijskih producentov]] (ang. <nowiki>''</nowiki>''Alliance of Motion Picture and Television Producers''<nowiki>''</nowiki>) v večji meri zaradi <nowiki>''nepoštenega, zanemarjenega, zastarelega in nepravilno porazdeljenega prihodka''</nowiki> na področju digitalne prodaje ([[DVD]] in [[Blu-ray]] distribucija, digitalni ogledi na spletu, [[TV sindikacija]], prodaja sorodnih izdelkov (angleško ''merchandising'')).<ref>{{Navedi splet|url = https://www.dnevnik.si/299656/kultura/fokus/299656|title = Stavka v Holywoodu: Scenaristična vdaja za drobiž|date = 19.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = www.dnevnik.si|publisher = Dnevnik d.d.|last = Vrdlovec|first = }}</ref> Scenaristi so v stavki dosegli, da se je povečal procent dobljen od vsakega prodanega oziroma predvajanega dela v digitalni prodaji, namreč menili so, da je bilo v zadnjih 25 letih izgubljenih okoli 15 milijard ameriških dolarjev vrednosti nadomestila za plače in honorarje, torej v škodo scenaristov.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/film/ameriski-scenaristi-dosegli-nacelen-dogovor/154040|title = Ameriški scenaristi dosegli načelen dogovor|date = 09.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = |publisher = MMC RTVSLO|last = |first = }}</ref>


Ena od zahtev scenaristov je bila, da od vsakega prodanega DVD-ja ali Blu-Ray-ja scenarist prejme 0,06% več, kot je določeno v stari zavezi. Kadarkoli je bil prodan DVD, ki je npr. stal 19,99 dolarjev, so scenaristi zaslužili 0,04 dolarja. Takšna zaveza je veljala še iz časov, ko so se scenaristi in producenti dogovorili, uskladili in prilagodili zaradi nizke prodaje, saj je ogled filma na DVD nosilcih v takratnih časih bil luksuz, ki si ga ni vsakdo privoščil. Scenaristi so zahtevali, da namesto 4 centov, prejmejo 8 (dvakrat več).
Ena od zahtev scenaristov je bila, da od vsakega prodanega DVD-ja ali Blu-Ray-ja scenarist prejme 0,06% več, kot je določeno v stari zavezi. Kadarkoli je bil prodan DVD, ki je npr. stal 19,99 dolarjev, so scenaristi zaslužili 0,04 dolarja. Takšna zaveza je veljala še iz časov, ko so se scenaristi in producenti dogovorili, uskladili in prilagodili zaradi nizke prodaje, saj je ogled filma na DVD nosilcih v takratnih časih bil luksuz, ki si ga ni vsakdo privoščil. Scenaristi so zahtevali, da namesto 4 centov, prejmejo 8 (dvakrat več).<ref name=":0">{{Citat|title = Why We Fight|url = https://www.youtube.com/watch?v=oJ55Ir2jCxk|date = 2007-11-05|accessdate = 2016-02-20|last = wgaamerica}}</ref>


Zahtevali so tudi, da zaslužijo od digitalne prodaje (VOD, SVOD ipd.). Scenariste je namreč motilo, da za digitalno prodajo ne zaslužijo popolnoma nič, čeprav TV mreža od vsake ogledane epizode neke oddaje zasluži z oglasi. Scenaristi so mrežam očitali, da ne prejmejo svojega procenta, ko pa oni prihranijo pri stroških, ki bi jih sicer imeli pri fizični DVD distribuciji. Tako po določenih navajanjih prihranijo okoli polovico dolarja, ki bi lahko šel scenaristom.<ref>{{Citat|title = Why We Fight|url = https://www.youtube.com/watch?v=oJ55Ir2jCxk|date = 2007-11-05|accessdate = 2016-02-20|last = wgaamerica}}</ref> Ker je v času stavke bilo 48 odstotkov piscev v ZDA brezposelnih je stavka bila toliko bolj pomembna, ker če je na primer nek posameznik delal 1 leto, drugo pa ne, bi si zaradi teh sporazumov lahko omogočil dostojno življenje. Zato je poklic scenarista tako nekonvencialen.
Zahtevali so tudi, da zaslužijo od digitalne prodaje (VOD, SVOD ipd.). Scenariste je namreč motilo, da za digitalno prodajo ne zaslužijo popolnoma nič, čeprav TV mreža od vsake ogledane epizode neke oddaje zasluži z oglasi. Scenaristi so mrežam očitali, da ne prejmejo svojega procenta, ko pa oni prihranijo pri stroških, ki bi jih sicer imeli pri fizični DVD distribuciji. Tako po določenih navajanjih prihranijo okoli polovico dolarja, ki bi lahko šel scenaristom. Ker je v času stavke bilo 48 odstotkov piscev v ZDA brezposelnih je stavka bila toliko bolj pomembna, ker če je na primer nek posameznik delal 1 leto, drugo pa ne, bi si zaradi teh sporazumov lahko omogočil dostojno življenje. Zato je poklic scenarista tako nekonvencialen.<ref name=":0" />


V stari zavezi so scenaristi za vsako predvajanje na televiziji od prihodkov licenciranja zaslužili 2,5 odstotka.
V stari zavezi so scenaristi za vsako predvajanje na televiziji od prihodkov licenciranja zaslužili 2,5 odstotka.<ref name=":0" />


Po nekaterih ocenah je v 100 dneh, kolikor je stavka trajala, gospodarstvo izgubilo okoli 1,5 milijarde ameriških dolarjev<ref>{{Navedi splet|url = http://mediadecoder.blogs.nytimes.com//2008/02/12/the-100-day-writers-strike-a-timeline/|title = The 100-Day Writers’ Strike: A Timeline|date = 12.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = www.nytimes.com|publisher = The New York Times Company|last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.nytimes.com/2008/02/12/business/media/12cnd-strike.html|title = Writers Vote to End Strike|date = 12.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = |publisher = The New York Times Company|last = Cieply|first = Michael}}</ref>, po ocenah ekonomista Jack Kyserja pa dobri 2,1 milijardi ameriških dolarjev, kar je štirikrat toliko kot leta 1988, ko je izbruhnila najdaljša stavka ceha scenaristov, ki je trajala 153 dni in popolnoma ohromila zabavno industrijo.
Po nekaterih ocenah je v 100 dneh, kolikor je stavka trajala, gospodarstvo izgubilo okoli 1,5 milijarde ameriških dolarjev<ref>{{Navedi splet|url = http://mediadecoder.blogs.nytimes.com//2008/02/12/the-100-day-writers-strike-a-timeline/|title = The 100-Day Writers’ Strike: A Timeline|date = 12.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = www.nytimes.com|publisher = The New York Times Company|last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.nytimes.com/2008/02/12/business/media/12cnd-strike.html|title = Writers Vote to End Strike|date = 12.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = |publisher = The New York Times Company|last = Cieply|first = Michael}}</ref>, po ocenah ekonomista Jack Kyserja pa dobri 2,1 milijardi ameriških dolarjev, kar je štirikrat toliko kot leta 1988, ko je izbruhnila najdaljša stavka ceha scenaristov, ki je trajala 153 dni in popolnoma ohromila zabavno industrijo.

Redakcija: 05:15, 20. februar 2016

Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji.

Scenaríst je pisatelj, ki se ukvarja s pisanjem scenarijev, bodisi za gledališke igre, bodisi televizijske, radijske oddaje ali filme. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije (biografski film), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi - oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi ni nujno, da ta oseba še živi.

Scenarist kot poklic

Scenarist je tako imenovani ''svobodni'' (angleško freelance) poklic [1]. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je imeti veliko koncentracijo, biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih televizijske ali radijske produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. špekulacijskih scenarijev (angleško spec-ulation script), kar pomeni, da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršne koli nagrade. [1] Velikokrat se tudi zgodi, da scenaristu dela ne uspe prodati, če pa mu že uspe, ni nujno, da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju.

Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo literarne agencije, amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v zabavno industrijo in da uspejo.

Ena izmed večjih bojazni tega poklica je, da v primeru odkupa avtorskih pravic scenarija lahko kupec (kot studio ali produkcijsko podjetje) najame novega avtorja scenarista, ki bi lahko prevzel naziv prvotnega avtorja, ki je v prvi vrsti napisal scenarij. Zato se v takšnih primerih podpišejo avtorske pogodbe, ki med drugim vsebujejo člene, ki govorijo o nazivih in scenarističnih popravkih. Edini način, da se avtor lahko zavaruje je, da s partnerjem sklene avtorsko pogodbo in se zaščiti pred nepotrebnimi tožbami in pravnimi zapleti s strani sebe ali nevede celo kupca. V ameriški filmski in televizijski industriji obstajajo s strani ceha scenaristov (WGA) posebna pravila, kako se plačuje in ravna s scenaristi. S posebnimi določili so scenaristi, kot delovna sila bolje zavarovani.

Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, konvencijah in drugih dogodkih, kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja - se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo. Ti veliki dogodki privabijo producente in literarne agente, ki iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.[1]

Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar se je nemalokrat že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.[2]

V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih filmov [3]. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve - se samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživljati. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo režiserja, producenta ali obojega. V takšnih primČe so od vsakega dolarja, ki ga je studio zaslužil s TV licenciranjem nehega filma, je scenarist zanj prejel 0,025 dolarja.erih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo, ker na honorarje ali odkupe pravic za zgodbo ali scenarij ne morejo vedno računati.

Velika stavka ceha ameriških filmskih in TV scenaristov leta 2007-08

Stavka članov Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America - WGA) leta 2007

Večina, več kot 12.000[4] članov Združenja ameriških filmskih in TV scenaristov (Writers Guild of America - WGA) je 5. novembra 2007 oznanila stavko proti studijem, mrežam in distributerjem, oziroma proti Zvezi filmskih in televizijskih producentov (ang. ''Alliance of Motion Picture and Television Producers'') v večji meri zaradi ''nepoštenega, zanemarjenega, zastarelega in nepravilno porazdeljenega prihodka'' na področju digitalne prodaje (DVD in Blu-ray distribucija, digitalni ogledi na spletu, TV sindikacija, prodaja sorodnih izdelkov (angleško merchandising)).[5] Scenaristi so v stavki dosegli, da se je povečal procent dobljen od vsakega prodanega oziroma predvajanega dela v digitalni prodaji, namreč menili so, da je bilo v zadnjih 25 letih izgubljenih okoli 15 milijard ameriških dolarjev vrednosti nadomestila za plače in honorarje, torej v škodo scenaristov.[6]

Ena od zahtev scenaristov je bila, da od vsakega prodanega DVD-ja ali Blu-Ray-ja scenarist prejme 0,06% več, kot je določeno v stari zavezi. Kadarkoli je bil prodan DVD, ki je npr. stal 19,99 dolarjev, so scenaristi zaslužili 0,04 dolarja. Takšna zaveza je veljala še iz časov, ko so se scenaristi in producenti dogovorili, uskladili in prilagodili zaradi nizke prodaje, saj je ogled filma na DVD nosilcih v takratnih časih bil luksuz, ki si ga ni vsakdo privoščil. Scenaristi so zahtevali, da namesto 4 centov, prejmejo 8 (dvakrat več).[7]

Zahtevali so tudi, da zaslužijo od digitalne prodaje (VOD, SVOD ipd.). Scenariste je namreč motilo, da za digitalno prodajo ne zaslužijo popolnoma nič, čeprav TV mreža od vsake ogledane epizode neke oddaje zasluži z oglasi. Scenaristi so mrežam očitali, da ne prejmejo svojega procenta, ko pa oni prihranijo pri stroških, ki bi jih sicer imeli pri fizični DVD distribuciji. Tako po določenih navajanjih prihranijo okoli polovico dolarja, ki bi lahko šel scenaristom. Ker je v času stavke bilo 48 odstotkov piscev v ZDA brezposelnih je stavka bila toliko bolj pomembna, ker če je na primer nek posameznik delal 1 leto, drugo pa ne, bi si zaradi teh sporazumov lahko omogočil dostojno življenje. Zato je poklic scenarista tako nekonvencialen.[7]

V stari zavezi so scenaristi za vsako predvajanje na televiziji od prihodkov licenciranja zaslužili 2,5 odstotka.[7]

Po nekaterih ocenah je v 100 dneh, kolikor je stavka trajala, gospodarstvo izgubilo okoli 1,5 milijarde ameriških dolarjev[8][9], po ocenah ekonomista Jack Kyserja pa dobri 2,1 milijardi ameriških dolarjev, kar je štirikrat toliko kot leta 1988, ko je izbruhnila najdaljša stavka ceha scenaristov, ki je trajala 153 dni in popolnoma ohromila zabavno industrijo.

Kar 50.000 ljudi ni moralo nadaljevati z delom, najbolj je bila finančno ogrožena skupnost Los Angeles, v celi skupnosti je za posledicami stavke delo izgubilo več kot 3.000 ljudi (precejšen delež ljudi zaposlenih v ''cateringu'' in logistiki, ki sta pomemben člen podizvajalstva v zabavni industriji).[10][11]

Posledice stavke niso bile le finančne narave. Spremenile so se celo navade televizijskih gledalcev, saj so TV mreže sicer v prvih nekaj tednih stavke resda vrtele stare priljubljene nadaljevanke in nanizanke, a se po dveh mesecih to ni več izšlo. Osnovna gledanost je padla, resničnostni šovi, nanizanke, nadaljevanke so bile odpovedane, saj pri vseh oddajah sodeluje skupina scenaristov, ki pa ob boku s stavko, niso smeli kršiti pravila stavke, s tem da bi delali. Epizodična televizija ima namreč navado, da ekipa scenaristov spiše scenarij, nato se epizodo posname in nato vrti na televiziji, ciklus se torej ponovi pri vsaki epizodi, kar v TV sezoni zahteva scenaristovo popolno navzočnost, tudi na samem snemanju, ko se še revizije scenarijev v popravkih zaradi dialogov ali menjavanja dramaturško spremenjenih scen.

Trpela, čeprav manj kot televizijska, je tudi filmska produkcija, med drugim se je zavlekla produkcija filma Angeli in demoni s Tomom Hanksom v glavni vlogi. Odpovedali so celo drugo najpomembnejšo podelitev nagrad v Hollywoodu: Zlate globuse, saj scenaristi niso smeli dokončati scenarija.[12]

Stavka se je končala z volitvami članov sindikata WGA, ki so večinsko odločili, da prenehajo stavkati, večino zahtev se je uresničilo z nekaj izjemami.

Glej tudi

Viri

  1. 1,0 1,1 1,2 Ferguson, Brooks (17). »Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay«. Psychology and Marketing. 26 (5): 428. doi:10.1002/mar.20281. {{navedi časopis}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= in neujemanje |year= / |date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)
  2. Michael Hauge (1. julij, 2011). »Writing Screenplays That Sell«. Scenaristika. Pridobljeno 1. julij 2012. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  3. Slovenski filmski center, Lidija Zajec (Julij, 2012). »'Statistični podatki SFC 2009-2011« (PDF). Statistični podatki. Pridobljeno Julij 2012. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  4. »Hollywoodski scenaristi ponovno za mizo s producenti«. Delo d.d. 27. november 2007.
  5. Vrdlovec (19.02.2008). »Stavka v Holywoodu: Scenaristična vdaja za drobiž«. www.dnevnik.si. Dnevnik d.d. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  6. »Ameriški scenaristi dosegli načelen dogovor«. MMC RTVSLO. 09.02.2008. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  7. 7,0 7,1 7,2 wgaamerica (5. november 2007), Why We Fight, pridobljeno 20. februarja 2016
  8. »The 100-Day Writers' Strike: A Timeline«. www.nytimes.com. The New York Times Company. 12.02.2008. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  9. Cieply, Michael (12.02.2008). »Writers Vote to End Strike«. The New York Times Company. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  10. Fixmer and White (13.02.2008). »Hollywood Writers Return to Work After Ending Strike (Update3)«. Bloomberg. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  11. »Stavka odnesla 2,5 milijarde dolarjev«. MMC RTVSLO. 20.02.2008. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)
  12. Finke, Nikki (11.01.2008). »Confirmed! NBC Cancels Golden Globes Newscast«. Deadline. Pridobljeno 05.05.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)

Zunanje povezave