Scenarist: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Odpravljanje slovničnih napak.
popravki pri besedilu glede na pravopis--
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Musée des arts et métiers - Corona typewriter.jpg|250px|thumb|desno|Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji.]]
[[Slika:Musée des arts et métiers - Corona typewriter.jpg|250px|thumb|desno|Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji.]]
'''Scenaríst''' je [[pisatelj]], ki se ukvarja s pisanjem [[scenarij]]ev, bodisi za [[gledališka igra|gledališke igre]], bodisi [[televizijska oddaja|televizijske]], [[radijska oddaja|radijske oddaje]] ali [[film]]e. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije ([[biografski film]]), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali pa delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi, ni nujno, da ta oseba še živi.
'''Scenaríst''' je [[pisatelj]], ki se ukvarja s pisanjem [[scenarij]]ev, bodisi za [[gledališka igra|gledališke igre]], bodisi [[televizijska oddaja|televizijske]], [[radijska oddaja|radijske oddaje]] ali [[film]]e. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije ([[biografski film]]), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi - oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi ni nujno, da ta oseba še živi.


==Scenarist kot poklic==
==Scenarist kot poklic==
[[Slika:Writers Guild of America strike.png|300px|thumb|levo|Stavka članov Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America - WGA) leta 2007]]
[[Slika:Writers Guild of America strike.png|300px|thumb|levo|Stavka članov Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America - WGA) leta 2007]]
Scenarist je tako imenovani svobodni ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni, da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršnekoli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat pa se tudi zgodi, da scenaristu scenarija ne uspe prodati, če pa mu že uspe, pa ni nujno, da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju. Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo [[Literarna agencija|literarne agencije]], amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v [[Zabavna industrija|zabavno industrijo]] in da uspejo.
Scenarist je tako imenovani <nowiki>''svobodni''</nowiki> ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni, da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršne koli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat se tudi zgodi, da scenaristu dela ne uspe prodati, če pa mu že uspe, ni nujno, da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju.


Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo [[Literarna agencija|literarne agencije]], amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v [[Zabavna industrija|zabavno industrijo]] in da uspejo.
Ena izmed večjih bojazni tega poklica pa je, da v primeru odkupa [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]] scenarija lahko kupec (kot [[studio]] ali produkcijsko podjetje) najame novega [[avtor|avtorja]] scenarista, ki bi lahko prevzel naziv prvotnega avtorja, ki je v prvi vrsti napisal scenarij. Zato se v takšnih primerih podpišejo [[Avtorska pogodba|avtorske pogodbe]], ki med drugim tudi vsebujejo člene, ki govorijo o nazivih in scenarističnih popravkih. Edini način, da se avtor lahko zavaruje je, da s partnerjem sklene avtorsko pogodbo in se zaščiti pred nepotrebnimi tožbami in pravnimi zapleti s strani sebe ali nevede celo kupca.

Ena izmed večjih bojazni tega poklica je, da v primeru odkupa [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]] scenarija lahko kupec (kot [[studio]] ali produkcijsko podjetje) najame novega [[avtor|avtorja]] scenarista, ki bi lahko prevzel naziv prvotnega avtorja, ki je v prvi vrsti napisal scenarij. Zato se v takšnih primerih podpišejo [[Avtorska pogodba|avtorske pogodbe]], ki med drugim vsebujejo člene, ki govorijo o nazivih in scenarističnih popravkih. Edini način, da se avtor lahko zavaruje je, da s partnerjem sklene avtorsko pogodbo in se zaščiti pred nepotrebnimi tožbami in pravnimi zapleti s strani sebe ali nevede celo kupca.


Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, [[konvencija|konvencijah]] in drugih dogodkih, kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo saj ti veliki dogodki privabijo producente in [[literarni agent|literarne agente]], ki iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.<ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>
Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, [[konvencija|konvencijah]] in drugih dogodkih, kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo saj ti veliki dogodki privabijo producente in [[literarni agent|literarne agente]], ki iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.<ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>


Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar pa se je nemalokrat že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.<ref>{{cite news |url= http://www.ebookweb.org/writing-screenplays-that-sell-michael-hauge-pdf-download-free/-6086753693022723806/ |title=Writing Screenplays That Sell |work=Scenaristika |author=Michael Hauge |date=1. julij, 2011 |accessdate=1. julij 2012}}</ref>
Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar se je nemalokrat že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.<ref>{{cite news |url= http://www.ebookweb.org/writing-screenplays-that-sell-michael-hauge-pdf-download-free/-6086753693022723806/ |title=Writing Screenplays That Sell |work=Scenaristika |author=Michael Hauge |date=1. julij, 2011 |accessdate=1. julij 2012}}</ref>


V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih [[film]]ov <ref>{{cite news |url= http://www.film-center.si/modules/publication/pdf/statistika_SFC_2008-2011_cab9c8080f242c4260342cb4c804674f.pdf |title='Statistični podatki SFC 2009-2011 |work= Statistični podatki |author=Slovenski filmski center, Lidija Zajec |date=Julij, 2012 |accessdate=Julij 2012}}</ref>. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve se samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživljati. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat pa se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo [[režiser]]ja, [[producent]]a ali obojega. V takšnih primerih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo, saj na honorarje ali odkupe pravic za [[Zgodba|zgodbo]] ali scenarij ne morejo vedno računati.
V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih [[film]]ov <ref>{{cite news |url= http://www.film-center.si/modules/publication/pdf/statistika_SFC_2008-2011_cab9c8080f242c4260342cb4c804674f.pdf |title='Statistični podatki SFC 2009-2011 |work= Statistični podatki |author=Slovenski filmski center, Lidija Zajec |date=Julij, 2012 |accessdate=Julij 2012}}</ref>. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve - se samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživljati. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat pa se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo [[režiser]]ja, [[producent]]a ali obojega. V takšnih primerih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo, ker na honorarje ali odkupe pravic za [[Zgodba|zgodbo]] ali scenarij ne morejo vedno računati.


==Glej tudi==
==Glej tudi==

Redakcija: 23:08, 4. maj 2015

Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji.

Scenaríst je pisatelj, ki se ukvarja s pisanjem scenarijev, bodisi za gledališke igre, bodisi televizijske, radijske oddaje ali filme. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije (biografski film), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi - oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi ni nujno, da ta oseba še živi.

Scenarist kot poklic

Stavka članov Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America - WGA) leta 2007

Scenarist je tako imenovani ''svobodni'' (angleško freelance) poklic [1]. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih televizijske ali radijske produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. špekulacijskih scenarijev (angleško spec-ulation script), kar pomeni, da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršne koli nagrade. [1] Velikokrat se tudi zgodi, da scenaristu dela ne uspe prodati, če pa mu že uspe, ni nujno, da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju.

Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo literarne agencije, amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v zabavno industrijo in da uspejo.

Ena izmed večjih bojazni tega poklica je, da v primeru odkupa avtorskih pravic scenarija lahko kupec (kot studio ali produkcijsko podjetje) najame novega avtorja scenarista, ki bi lahko prevzel naziv prvotnega avtorja, ki je v prvi vrsti napisal scenarij. Zato se v takšnih primerih podpišejo avtorske pogodbe, ki med drugim vsebujejo člene, ki govorijo o nazivih in scenarističnih popravkih. Edini način, da se avtor lahko zavaruje je, da s partnerjem sklene avtorsko pogodbo in se zaščiti pred nepotrebnimi tožbami in pravnimi zapleti s strani sebe ali nevede celo kupca.

Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, konvencijah in drugih dogodkih, kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo saj ti veliki dogodki privabijo producente in literarne agente, ki iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.[1]

Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar se je nemalokrat že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.[2]

V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih filmov [3]. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve - se samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživljati. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat pa se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo režiserja, producenta ali obojega. V takšnih primerih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo, ker na honorarje ali odkupe pravic za zgodbo ali scenarij ne morejo vedno računati.

Glej tudi

Viri

  1. 1,0 1,1 1,2 Ferguson, Brooks (17). »Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay«. Psychology and Marketing. 26 (5): 428. doi:10.1002/mar.20281. {{navedi časopis}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= in neujemanje |year= / |date= (pomoč); Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)
  2. Michael Hauge (1. julij, 2011). »Writing Screenplays That Sell«. Scenaristika. Pridobljeno 1. julij 2012. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  3. Slovenski filmski center, Lidija Zajec (Julij, 2012). »'Statistični podatki SFC 2009-2011« (PDF). Statistični podatki. Pridobljeno Julij 2012. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= in |date= (pomoč)

Zunanje povezave