Van der Waalsova enačba stanja: Razlika med redakcijama
m Bot: zh:范德華方程 je bivši izbrani članek |
m Bot: Migracija 26 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q254329 |
||
Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
[[Kategorija:Johannes Diderik van der Waals|Enačba stanja]] |
[[Kategorija:Johannes Diderik van der Waals|Enačba stanja]] |
||
[[Kategorija:1873 v znanosti]] |
[[Kategorija:1873 v znanosti]] |
||
[[ar:معادلة فان دير فالس]] |
|||
[[cs:Van der Waalsova rovnice]] |
|||
[[de:Van-der-Waals-Gleichung]] |
|||
[[en:Van der Waals equation]] |
|||
[[eo:Ekvacio de Van-der-Waals]] |
|||
[[es:Ecuación de Van der Waals]] |
|||
[[fa:معادله وان در والس]] |
|||
[[fi:Van der Waalsin yhtälö]] |
|||
[[fr:Équation d'état de van der Waals]] |
|||
[[he:גז ואן דר ואלס]] |
|||
[[hr:Van der Waalsova jednadžba stanja]] |
|||
[[hu:Van der Waals-egyenlet]] |
|||
[[it:Legge di van der Waals]] |
|||
[[ja:ファンデルワールスの状態方程式]] |
|||
[[ko:판데르발스 상태 방정식]] |
|||
[[nl:Vergelijking van Van der Waals]] |
|||
[[pl:Równanie van der Waalsa]] |
|||
[[pt:Equação de Van der Waals]] |
|||
[[ru:Уравнение Ван-дер-Ваальса]] |
|||
[[sk:Van der Waalsova stavová rovnica]] |
|||
[[sv:Van der Waals lag]] |
|||
[[uk:Рівняння Ван дер Ваальса]] |
|||
[[vec:Equasion de van der Waals]] |
|||
[[vi:Phương trình Van der Waals]] |
|||
[[zh:范德華方程]] |
|||
[[zh-yue:范德華方程式]] |
Trenutna redakcija s časom 03:17, 8. marec 2013
Van der Waalsova enáčba stánja [vanderválsova ~] je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila). Leta 1873 jo je z modifikacijo splošne plinske enačbe izpeljal nizozemski fizik Johannes Diderik van der Waals. Enačba približno opisuje razmere v realnih tekočinah, tako da upošteva končno velikost molekul in privlak med njimi.
V splošnem jo zapišemo:
Pri tem je p tlak, V prostornina, T absolutna temperatura, m masa, M molska masa, R specifična plinska konstanta, n množina snovi, A in B pa parametra enačbe. Pogosto enačbo zapišejo tudi za molsko prostornino (prostornino enega mola) plina:
Pri tem vpeljemo nove oznake
Snovne konstante a, b in R lahko izračunamo iz kritičnih lastnosti:
Parameter a se imenuje privlačnostni, parameter b pa odbojnostni parameter ali efektivna molska prostornina. a upošteva sile privlačenja med molekulami tekočine, b pa omejeno stisljivost snovi. Čeprav ponuja van der Waalsova enačba bistveno boljši opis sistema od splošne plinske enačbe in napove kapljevinsko fazo, pa je ujemanje z eksperimentalnimi vrednostmi omejeno, posebej v območju na meji med fazama. Iz zgodovinskih razlogov van der Waalsove enačba ostaja kot zgled v učbenikih fizike, v praksi pa se ne uporablja več, saj novejše enačbe ob neznatno večji zapletenosti ponujajo dosti boljšo natančnost.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Janez Strnad, Fizika, 1. del. Mehanika, toplota. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977, str. 195-196, 266-267. (COBISS)