Nevrolingvistika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{stub}} |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Henry Hécaen je v svojem članku '' L'aphasie'' iz leta 1968 nevrolingvistiko definiral kot študij jezikovnih primanjkljajev, ki se osredotočajo na: |
Henry Hécaen je v svojem članku '' L'aphasie'' iz leta 1968 nevrolingvistiko definiral kot študij jezikovnih primanjkljajev, ki se osredotočajo na: |
||
* opis in klasifikacijo posameznih jezikovnih primanjkljajev glede na njihov izvor (izvor je lahko ugotovljen ali gre samo za [[hipoteza|hipotezo]] |
* opis in klasifikacijo posameznih jezikovnih primanjkljajev glede na njihov izvor (izvor je lahko ugotovljen ali gre samo za [[hipoteza|hipotezo]]), |
||
* ter prepoznanje in povezavo med posameznimi jezikovnimi primanjkljaji in poškodovanimi centri. |
* ter prepoznanje in povezavo med posameznimi jezikovnimi primanjkljaji in poškodovanimi centri. |
||
Redakcija: 08:48, 1. marec 2011
Nevrolingvistika je smer jezikoslovja, ki proučuje vplive različnih sprememb ali okvar možganskih centrov na govor in oblikovanje besedil po kaki poškodbi ipd. Nevrolingvistika se je kot samostojna veda uveljavila leta 1985 s prvo številko revije Journal of Neurolinguistics.
Nevrolingvistika je interdisciplinarna veda, ki združuje teorije, metode in tehnike splošne lingvistike, psiholingvistike, razvojne psihologije, psihobiologije in kognitivne nevroznanosti.
Henry Hécaen je v svojem članku L'aphasie iz leta 1968 nevrolingvistiko definiral kot študij jezikovnih primanjkljajev, ki se osredotočajo na:
- opis in klasifikacijo posameznih jezikovnih primanjkljajev glede na njihov izvor (izvor je lahko ugotovljen ali gre samo za hipotezo),
- ter prepoznanje in povezavo med posameznimi jezikovnimi primanjkljaji in poškodovanimi centri.
Viri in literatura
- Ogrizek, M. (2006): Leksikon Sova. Ljubljana: Cankarjeva založba.