Francisco Pizarro: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
=== Potovanja v Panamo in pogodba ===
 
13. februarja 1502 se je Pizarro prvič vkrcal na ladjo, ki ga je ponesla na španske zahodnoindijske otoke, v južno Ameriko, natančneje v Panamo pa je prišel šele leta 1513. Tam se je udeležil cele vrste raziskovalnih odprav. Od prihoda Špancev v Panamo so trdovratno krožile govorice, da obstaja nekje na jugu bogata in kulturno zelo visoko razvita dežela. Leta 1523 se je Pizarro udeležil odprave treh mož, ki so hoteli raziskati in osvojiti Južno Ameriko, Njegov partner je bil Diego de Almagro, pridružil se jima je še duhovnik Hernando de Luque, ki jima je dal na razpolago večino potrebnega kapitala, vendar se ni vkrcal na ladjo. Pizarrova prva odprava proti jugu v letih 1524-1525 sama zase ni bila uspešna. Njegovi možje so trpeli hudo lakoto, mnogo preglavic pa jim je povzročala tudi sovražnost domorodcev, na katere so naleteli. Toda vrnili so se z veliko zlata in z novico, da so dlje proti jugu še bogatejše dežele. Opirajoč se na ta poročila se je Pizarro vrnil v Panamo, da bi si zagotovil podporo za drugo odpravo. Nerad je panamski guverner dal svoje privoljenje in 10. marca 1526 so Pizarro, Almagro in Luque podpisali pogodbo, ki je postala slavna. S to pogodbo so se vsi trije možje obvezali, da si bodo pravično razdelili osvojene dežele. Pizarro in Almagro, ki sta to odpravo vodila, pa sta obljubila, da svojih prizadevanj ne bosta predčasno prekinila in da bosta, če doživita neuspeh, Luqueju vrnila vnaprej dana sredstva.
 
=== Začetek osvajanj ===
Brezimni uporabnik

Navigacijski meni