Papež Gregor (pravljica): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Članek je bil spremenjen toliko, kolikor ni ustrezal slovničnim in slogovnim zahtevam slovenskega jezika ter Wikipedije.
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''''Papež Gregor''''' je [[Slovenija|slovenska]] [[ljudska pravljica]] v zbirki z imenom ''Koroške ljudske pravljice in pripovedke'', ki jih je zbral Vinko Möderndorfer. Zbirko pravljic in pripovedk je uredila [[Jana Osojnik]], iliustrirala [[Jelka Reichman]], natisnila pa Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani leta 1991. Knjiga je izšla pri založbi Drava Celovec.
'''''Papež Gregor''''' je [[Slovenija|slovenska]] [[ljudska pravljica]] iz zbirke ''Koroške ljudske pravljice in pripovedke'', ki jih je zbral Vinko Möderndorfer. Zbirko je uredila [[Jana Osojnik]], iliustrirala [[Jelka Reichman]], natisnila pa Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani leta [[1991]]. Knjiga je izšla pri založbi Drava [[Celovec]].


== Povzetek vsebine ==
== Povzetek vsebine ==
Neki grofici je grozila nevarnost, da bi jo oče živo zazidal, saj se je pregrešila in zanosila. Zato je svoje dete položila v skrinjico in zraven dodala svojo sliko, škofovsko palico, tisočak ter listek, na katerem je pisalo, da naj se dečka vzgoji in krsti na ime Gregor. Ko je skrinjica potovala po reki, jo je našel mlinar in dečka vzel k sebi, čeprav ste z ženo že imela šest svojih otrok. Vzgajala sta ga kot svojega in ga krstila za Gregorja.


Neki grofici je grozila nevarnost, da bi jo oče živo zazidal, saj se je pregrešila in zanosila. Zato je svoje dete položila v skrinjico in zraven dodala svojo sliko, škofovsko palico, tisočak ter listek na katerem je pisalo, da naj se dečka vzgoji in krsti na ime Gregor. Ko je skrinjica potovala po reki jo je našel mlinar in dečka vzel k sebi, čeprav ste z ženo že imela šest svojih otrok. Vzgajala sta ga kot svojega in ga krstila za Gregorja. Nekega dne pa so začeli na vasi Gregorja zmerjati za povodnega črva. Odločil se je da od matere z grožnjo izve zakaj ga tako kličejo. Ko mu je mati povedala da ni njen sin in da je priplaval po reki, je vzel skrinjico in vse kar je bilo zraven, razen tisočaka in odšel.
Nekega dne so začeli na vasi Gregorja zmerjati za povodnega črva. Odločil se je, da bo od matere izvedel, zakaj ga tako kličejo. Ko mu je mati povedala, da ni njen sin in da je priplaval po reki, je vzel skrinjico in vse kar je bilo zraven, razen tisočaka, in odšel.
V mestu je srečal najbogatejšega trgovca, ki ga je vzel k sebi in Gregor je začel delati v njegovi trgovini. Ljudje so kar drli v prodajalno in vsak je hotel da mu postrezi prav Gregor, vendar pa to Gregorju ni bilo dovolj in je hotel iti na Turško. Na poti pa je imel probleme zato je prišel trgovec po njega. Komaj sta se vrnila domov, je prišla k trgovcu lepa vdova, ki je želela da gre Gregor k njej prodajati v trgovino saj nima nič strank. Gregor je privolil, trgovinica je oživela in strank je bilo na kupe. Ko je vdova to videla, ga je prosila če se poroči z njo. Gregor si je priboril omaro s ključem in vanjo zaklenil skrinjico ter vse kar je spadalo zraven. Ženi ni nikoli govoril o svoji preteklosti in ji ni pustil odpreti omare. Ko pa je bil enkrat zdoma, je žena z rezervnim ključem odprla omaro in našla skrinjico ter ugotovila da je ona njegova mati. Gregor je vzel svoje stvari in odšel, da bi delal pokoro. Prišel je do ribiča in ga prosil, da naj ga sezida med skalovje, ključ od vrat pa je vrgel v reko in dejal da pride med ljudi ko bo nekdo našel ključ. V tem času pa je v Rimu ravno umiral sedanji papež, ki je želel da ga nadomesti Gregor iz puščave. Tako so ga po njegovi smrti res začeli iskati. Po naključju so našli ključ v ribinem trebuhu in ga odpeljali v Rim, kjer je postal Papež Gregor. Nekega dne pa je k spovedi prišla njegova mati in od takrat sta srečno živela v Rimu.


V mestu je srečal najbogatejšega trgovca, ki ga je vzel k sebi in Gregor je začel delati v njegovi trgovini. Ljudje so kar drli v prodajalno in vsak je hotel, da mu postreže prav Gregor. Vendar pa to Gregorju ni bilo dovolj in je hotel iti na Turško. Na poti je imel težave, iz katerih ga je rešil trgovec. Komaj sta se vrnila domov, je prišla k trgovcu lepa vdova, ki je želela, da gre Gregor prodajati k njej v trgovino, saj nima nič strank. Gregor je privolil in trgovinica je oživela. Ko je vdova to videla, ga je prosila, naj se poroči z njo. Gregor si je priskrbel omaro s ključem in vanjo zaklenil skrinjico ter vse, kar je spadalo zraven. Ženi ni nikoli govoril o svoji preteklosti in ji ni dovolil odpreti omare. Ko pa je bil nekoč zdoma, je žena z rezervnim ključem omaro odprla in našla skrinjico ter ugotovila, da je ona njegova mati. Gregor je vzel svoje stvari in odšel, da bi delal pokoro.
== Književne osebe ==


Prišel je do ribiča in ga prosil, naj ga zazida med skalovje, ključ od vrat pa je vrgel v reko in dejal, da bo prišel med ljudi, ko bo nekdo našel ključ. V tem času je v Rimu ravno umiral papež, ki je želel, da ga nadomesti Gregor iz puščave. Tako so po papeževi smrti začeli iskati Gregorja puščavnika. Po naključju so našli ključ v ribinem trebuhu, odklenili vrata in Gregorja odpeljali v Rim, kjer je postal papež. Nekega dne je k spovedi prišla njegova mati in od takrat sta srečno živela v Rimu.

== Književne osebe ==
* Gregor
* Gregor
* Vdova, Gregorjeva mati
* vdova, Gregorjeva mati
* mlinar
* mlinar
* trgovec
* trgovec
Vrstica 15: Vrstica 18:
* vaščani
* vaščani
* ribič
* ribič
* Papež
* papež
* svetovalci
* svetovalci



Redakcija: 19:49, 22. oktober 2010

Papež Gregor je slovenska ljudska pravljica iz zbirke Koroške ljudske pravljice in pripovedke, ki jih je zbral Vinko Möderndorfer. Zbirko je uredila Jana Osojnik, iliustrirala Jelka Reichman, natisnila pa Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani leta 1991. Knjiga je izšla pri založbi Drava Celovec.

Povzetek vsebine

Neki grofici je grozila nevarnost, da bi jo oče živo zazidal, saj se je pregrešila in zanosila. Zato je svoje dete položila v skrinjico in zraven dodala svojo sliko, škofovsko palico, tisočak ter listek, na katerem je pisalo, da naj se dečka vzgoji in krsti na ime Gregor. Ko je skrinjica potovala po reki, jo je našel mlinar in dečka vzel k sebi, čeprav ste z ženo že imela šest svojih otrok. Vzgajala sta ga kot svojega in ga krstila za Gregorja.

Nekega dne so začeli na vasi Gregorja zmerjati za povodnega črva. Odločil se je, da bo od matere izvedel, zakaj ga tako kličejo. Ko mu je mati povedala, da ni njen sin in da je priplaval po reki, je vzel skrinjico in vse kar je bilo zraven, razen tisočaka, in odšel.

V mestu je srečal najbogatejšega trgovca, ki ga je vzel k sebi in Gregor je začel delati v njegovi trgovini. Ljudje so kar drli v prodajalno in vsak je hotel, da mu postreže prav Gregor. Vendar pa to Gregorju ni bilo dovolj in je hotel iti na Turško. Na poti je imel težave, iz katerih ga je rešil trgovec. Komaj sta se vrnila domov, je prišla k trgovcu lepa vdova, ki je želela, da gre Gregor prodajati k njej v trgovino, saj nima nič strank. Gregor je privolil in trgovinica je oživela. Ko je vdova to videla, ga je prosila, naj se poroči z njo. Gregor si je priskrbel omaro s ključem in vanjo zaklenil skrinjico ter vse, kar je spadalo zraven. Ženi ni nikoli govoril o svoji preteklosti in ji ni dovolil odpreti omare. Ko pa je bil nekoč zdoma, je žena z rezervnim ključem omaro odprla in našla skrinjico ter ugotovila, da je ona njegova mati. Gregor je vzel svoje stvari in odšel, da bi delal pokoro.

Prišel je do ribiča in ga prosil, naj ga zazida med skalovje, ključ od vrat pa je vrgel v reko in dejal, da bo prišel med ljudi, ko bo nekdo našel ključ. V tem času je v Rimu ravno umiral papež, ki je želel, da ga nadomesti Gregor iz puščave. Tako so po papeževi smrti začeli iskati Gregorja puščavnika. Po naključju so našli ključ v ribinem trebuhu, odklenili vrata in Gregorja odpeljali v Rim, kjer je postal papež. Nekega dne je k spovedi prišla njegova mati in od takrat sta srečno živela v Rimu.

Književne osebe

  • Gregor
  • vdova, Gregorjeva mati
  • mlinar
  • trgovec
  • Turek
  • vaščani
  • ribič
  • papež
  • svetovalci

Viri

  • Vinko Möderndorfer, Koroške ljudske pravljice in pripovedke, Založba DRAVA Celovec, Ljubljana 1991
  • www.drustvo-dsp.si

Povezave