Ljubljanska kotlina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'Na S sega do Jesenic, na J do dinarsko-kraškega sveta, na V in Z jo obdaja predalpsko hribovje' |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Na S sega do Jesenic, na J do dinarsko-kraškega sveta, na V in Z jo obdaja predalpsko hribovje |
|||
[[Slika:Zirovnica.jpg|thumb|220px|Severni del kotline pri naselju [[Žirovnica]] (v ozadju [[Jelovica]])]] |
|||
[[Slika:Krim2.JPG|thumb|220px|Ljubljanska kotlina v megli (pogled iz juga proti severu iz gore [[Krim, Slovenija|Krim]])]] |
|||
'''Ljubljanska kotlina''' je [[kotlina]] v zgornjem [[porečje|porečju]] [[Sava|Save]], [[dolžina|dolga]] je 58 km ter široka 18 km. S svojim severozahodnim koncem prehaja med [[Alpe]] in z južnim robom v [[Dinarski kras]]. |
|||
Njen pomen za [[prebivalstvo]] in [[gospodarstvo]] Slovenije večkrat presega obseg. Po narodnem dohodku na prebivalca so vse občine v njej v gornji polovici seznama slovenskih občin. Od vseg slovenskih makroregij izkazuje največjo gravitacijsko moč. To se vidi že po tem, da površina občin, ki imajo svoj sedež v sami kotlini, presega obseg kotline. V teh občinah živi pol milijona prebivalcev. |
|||
Kotlina je največja sklenjena [[ravnina]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Zaradi tektonskega grezanja v geološki preteklosti je postala pomembno sotočje alpskih in predalpskih rek. Te so v ledeni dobi nasule v kotlini plodno [[prst (pedologija)|prst]]. Zaradi zmerne nadmorske višine (dno med 260 in 550 m) uspevajo vse poljščine, kar je omogočalo gosto poselitev že v preteklosti. |
|||
Ker se je kotlina v mlajši dobi pogrezala ali zaostajala v dvigovanju za goratim obodom, priteguje iz široke okolice številne reke (Ljubljanica). Te so, izdolble globoke doline in s tem kotlino prometno odprle na vse strani, razen proti severu, kjer so visokogorske [[Karavanke]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe]]. |
|||
Vodna sila, prometnost in lega so ugodno vplivale na [[industiralizacija|industrializacijo]] in [[urbanizacija|urbanizacijo]]. V Ljubljanski kotlini je 13 mestnih naselij, ki pomenijo štiri desetine vsega mestnega prebivalstva republike Slovenije. |
|||
Razlike so velike že v kulturni pokrajini, ker imajo nekateri deli mnogo več gozda kot drugi. Te razlike so delno pogojene s [[kvartar]]nim dogajanjem. Starejše kvartarne naplavine, sprijete v [[konglomerat]], prevladujejo predvsem v srednjem delu kotline. V severozahodnem in jugovzhodnem delu prevladujejo mlajše pleistocenske kamnine in na Ljubljanskem barju celo holocen. Med mlajšimi pleistocenskimi kamninami prevladuje nesprijeti prod, ki gradi [[Ljubljansko polje]] in [[Kamniško-Bistriško polje]]. V vsej [[Dežela in Blejski kot|Deželi in v Blejskem kotu]] prevladuje mlajši [[prod]] predvsem zato, ker je starejše naplavine preplavil ledeniški prod zadnje ledene dobe. V jugovzhodnem koncu pa so zaradi tektonskega pogrezanja wiirmske prodne in holocenske naplavine prekrile starejše kvartarne sedimentne kamnine. |
|||
Ljubljanska kotlina ima zmerno celinsko podnebje, kar pomeni hladne zime, ter vroča in soparna poletja. |
|||
==Mikroregije== |
|||
{{Ljubljanska kotlina}} |
|||
{{slovenske regije}} |
|||
[[Kategorija:Predalpska Slovenija]] |
|||
[[en:Ljubljana Basin]] |
|||
[[es:Cuenca de Liubliana]] |
Redakcija: 20:17, 20. oktober 2010
Na S sega do Jesenic, na J do dinarsko-kraškega sveta, na V in Z jo obdaja predalpsko hribovje