Temperatura samovžiga: Razlika med redakcijama
m →Reference: zamenjava predloge, replaced: {{seznam referenc}} → {{opombe}} AWB |
m pp AWB |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Temperatura samovžiga''' je najnižja [[temperatura]], pri kateri se snov na [[zrak]]u vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je [[notranja energija]] snovi enaka [[aktivacijska energija|aktivacijski energiji]], ki je potrebna za njeno [[gorenje]]. Z naraščajočim [[tlak]]om in naraščajočim [[parcialni tlak|parcialnim tlakom]] [[kisik]]a temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja. |
'''Temperatura samovžiga''' je najnižja [[temperatura]], pri kateri se snov na [[zrak]]u vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je [[notranja energija]] snovi enaka [[aktivacijska energija|aktivacijski energiji]], ki je potrebna za njeno [[gorenje]]. Z naraščajočim [[tlak]]om in naraščajočim [[parcialni tlak|parcialnim tlakom]] [[kisik]]a temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja. |
||
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom [[ASTM]] E659.<ref>E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), |
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom [[ASTM]] E659.<ref>E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), »Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij«, ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959</ref>. |
||
== Enačba samovžiga == |
== Enačba samovžiga == |
||
Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
|title=Diethyl Ether - Safety Properties}}</ref> |
|title=Diethyl Ether - Safety Properties}}</ref> |
||
* [[plinsko olje]] in [[kerozin]] A-1: 210 °C |
* [[plinsko olje]] in [[kerozin]] A-1: 210 °C |
||
* [[papir]]: 218°-246 °C <ref>{{cite web |url=http://www.tcforensic.com.au/docs/article10.html |title=Physical Constants for Investigators}} by Tony Cafe, Reproduced from |
* [[papir]]: 218°-246 °C <ref>{{cite web |url=http://www.tcforensic.com.au/docs/article10.html |title=Physical Constants for Investigators}} by Tony Cafe, Reproduced from »Firepoint« magazine - ''Journal of Australian Fire Investigators''</ref> |
||
* [[bencin]]: 246-280 °C <ref>{{cite web |url=http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html|title=Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures}} odvisno od frakcije</ref> |
* [[bencin]]: 246-280 °C <ref>{{cite web |url=http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html|title=Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures}} odvisno od frakcije</ref> |
||
* [[magnezij]]: 473 °C |
* [[magnezij]]: 473 °C |
Redakcija: 19:55, 1. oktober 2010
Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je notranja energija snovi enaka aktivacijski energiji, ki je potrebna za njeno gorenje. Z naraščajočim tlakom in naraščajočim parcialnim tlakom kisika temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja.
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom ASTM E659.[1].
Enačba samovžiga
Čas tsv, ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku P=dQ/dt, segreje na temperaturo samovžiga Tsv, je enak
- k = toplotna prevodnost [W·m-1·K-1]
- ρ = gostota [kg.m-3]
- c = specifična toplota [J·kg-1·K-1]
- To = začetna temperatura [K]
- P = toplotni tok [W·m-2]
Temperature samovžiga nekaterih snovi
Podatki o temperaturi samovžiga so v literaturi zelo različni in lahko služijo samo za ocenitev stopnje tveganja. Na samovžig namreč vplivajo zelo različni činitelji, med katerim so najpomembnejši parcialni tlak kisika, nadmorska višina, vlažnost in čas, ki je potreben, da se snov vname.
- trietilboran: -20 °C
- silan: <21 °C
- beli fosfor: 34 °C
- ogljikov disulfid: 90 °C
- dietil eter: 160 °C[3]
- plinsko olje in kerozin A-1: 210 °C
- papir: 218°-246 °C [4]
- bencin: 246-280 °C [5]
- magnezij: 473 °C
- butan: 405 °C [6]
- vodik: 536 °C[7]
Reference
- ↑ E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), »Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij«, ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959
- ↑ Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998.
- ↑ »Diethyl Ether - Safety Properties«.
- ↑ »Physical Constants for Investigators«. by Tony Cafe, Reproduced from »Firepoint« magazine - Journal of Australian Fire Investigators
- ↑ »Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures«. odvisno od frakcije
- ↑ »Butane - Safety Properties«. by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData
- ↑ »Hydrogen - Safety Properties«. by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData