Plavž: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 21:27, 26. julij 2010

Plavž ali Visoka peč, je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.

Plavž je visok tudi do 40 m in ima obliko cevastega jaška, ki se proti spodnji tretjini stožčasto širi, nato pa ponovno oži. Notranja stran je obložena z ognjevzdržno opeko (šamot), ki vzdrži zelo visoke temperature, zunanja stran pa je obdana z jeklenim oklepom, ki nosi plavž in notranjo vsebino (vsutje), hkrati pa omogoča da se zunanja stran hladi z vodo.

Plavž ima talilnik, sedlo, trebuh, jašek in žrelo. V talilnik segajo pihalice, skozi katere se vpihuje na 900 do 1400ºC segret zrak, ki potuje navzgor po plavžu in vžge vsip, razkroji pare in ogljikovodike. Zgorevalni prostor v talilniku je visok od 1,5 do 2 metra in tvori neprekinjen zgorevni proces. Pred pihalicami je v talilniku temperatura od 1600 do 2000ºC. Železo in žlindra se nabirata v dnu talilnika, izpuščata pa se skozi prebode v dnu talilnika v presledkih, ki trajajo nekaj ur. Raztaljeno surovo železo teče iz talilnika v posebno posodo, ki jo nato transportirajo v jeklarno v nadaljnjo predelavo.

Sedlo se od talilnika navzgor razširja proti trebuhu, ki ima za okoli 12% večji premer kot talilnik. Na vrhu plavža je žrelo z žrelno zaporo, ki omogoča enakomirno razdelitev vsipa - rude, dodatkov in goriva (koksa), ki ga v plasteh vsipajo v zaporednih slojih v jašek plavža.

Plavž obratuje neprekinjeno in na dan proizvede, odvisno od velikosti, od nekaj tisoč, do več desettisoč ton grodlja. Za 1000 ton pridobljenega grodlja se porabi od 700 do 1000 ton koksa, 1700 do 2000 ton rude, 600 ton dodatkov (npr. apnenec), do 4000 ton zraka in okoli 30.000 ton tehnološke vode za hlajenje in izpiranje. Po drugi strani pa plavž proizvede še okoli 800 ton odpadkov (žlindra in prah), ter okoli 6000 ton plavžnega plina. Plin, ki izhaja na vrhu plavža je tako imenovani plavžni plin. Temperatura plina pri izhodu iz plavža je od 150 do 300ºC in se uporablja za segrevanje kavperjev.

Glej tudi

Metalurgija

Zunanje povezave

Kako deluje plavž (angleško)
Procesi (angleško)
Zgodovina plavža (angleško)

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Plavž

Ta članek o tehniki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-{{slog|čista zmeda}}
 [[Slika:Alto horno antiguo Sestao.jpg|thumb|Plavž]]
 '''Plavž''' ali '''''Visoka peč''''', je [[industrija|industrijska]] talilna [[peč]] za pridobivanje surovega [[železo|železa]] ([[grodelj|grodlja]]) iz [[oksid]]nih [[ruda|rud]] z redukcijo in [[taljenje|taljenjem]] na visoki [[temperatura|temperaturi]].
-[[Slika:Hochofenschema.jpg|thumb|left|Shematski prerez plavža]][[Slika:plavz_mala.jpg|thumb|left|Plavž v Železnikih]]
+[[Slika:Hochofenschema.jpg|thumb|left|Shematski prerez plavža]]
-== Opombe in reference ==
-{{refsez}}
+Plavž je visok tudi do 40 [[m]] in ima obliko cevastega jaška, ki se proti spodnji tretjini stožčasto širi, nato pa ponovno oži. Notranja stran je obložena z ognjevzdržno [[opeka|opeko]] (šamot), ki vzdrži zelo visoke temperature, zunanja stran pa je obdana z [[jeklo|jeklenim]] [[oklep]]om, ki nosi plavž in notranjo vsebino (vsutje), hkrati pa omogoča da se zunanja stran hladi z vodo.
-== Glej tudi ==
-* [[naslov sorodnega članka]]
+Plavž ima ''talilnik'', ''sedlo'', ''trebuh'', ''jašek'' in ''žrelo''. V ''talilnik'' segajo ''pihalice'', skozi katere se vpihuje na 900 do 1400ºC segret zrak, ki potuje navzgor po plavžu in [[ogenj|vžge]] vsip, razkroji [[para|pare]] in [[ogljikovodik]]e. Zgorevalni prostor v talilniku je visok od 1,5 do 2 metra in tvori neprekinjen zgorevni proces. Pred pihalicami je v talilniku [[temperatura]] od 1600 do 2000ºC. [[Železo]] in [[žlindra]] se nabirata v dnu talilnika, izpuščata pa se skozi prebode v dnu talilnika v presledkih, ki trajajo nekaj ur.
-== Zunanje povezave ==
-* [spletninaslov 'ime vira']
-]]
-Plavž je visok tudi do 40 [[m]] in ima obliko cevastega jaška, ki se proti spodnji tretini stožčasto širi, nato pa ponovno oži. Notranja stran je obložena z ognjevzdržno [[opeka|opeko]] (šamot), ki vzdrži zelo visoke temperature, zunanja stran pa je obdana z [[jeklo|jeklenim]] [[oklep]]om, ki nosi plavž in notranjo vsebino (vsutje), hkrati pa omogoča da se zunanja stran hladi z vodo.
-Plavž ima ''talilnik'', ''sedlo'', ''trebuh'', ''jašek'' in ''žrelo''. V ''talilnik'' segajo ''pihalice'', skozi katere se vpihuje na 900 do 1400ºC segret zrak, ki potuje navzgor po plavžu in [[ogenj|vžge]] vsip, razkroji [[para|pare]] in [[ogljikovodik]]e. Zgorevalni prostor v talilniku je visok od 1,5 do 2 metra in tvori neprekinjen zgorevni proces. Pred pihalicami je v talilniku temperatura od 1600 do 2000ºC. Železo in [[žlindra]] se nabirata v dnu talilnika, izpuščata pa se skozi prebode v dnu talilnika v presledkih, ki trajajo nekaj ur.
 Raztaljeno surovo železo teče iz talilnika v posebno posodo, ki jo nato transportirajo v jeklarno v nadaljnjo predelavo.
 [[Slika:SteelMill interior.jpg|thumb|Izpust grodlja]]
 Sedlo se od talilnika navzgor razširja proti trebuhu, ki ima za okoli 12% večji premer kot talilnik. Na vrhu plavža je žrelo z žrelno zaporo, ki omogoča enakomirno razdelitev vsipa - rude, dodatkov in goriva ([[koks]]a), ki ga v plasteh vsipajo v zaporednih slojih v jašek plavža.
-Plavž obratuje neprekinjeno in na dan proizvede, odvisno od velikosti, od nekaj tisoš, do več desettisoč ton grodlja. Za 1000 ton pridobljenega grodlja se porabi od 700 do 1000 ton koksa, 1700 do 2000 ton rude, 600 ton dodatkov (npr. apnenec), do 4000 ton zraka in okoli 30.000 ton tehnološke vode za hlajenje in izpiranje. Po drugi strani pa plavž proizvede še okoli 800 ton odpadkov (žlindra in prah), ter okoli 6000 ton plavžnega plina.  Plin, ki izhaja na vrhu plavža je taki imenovani [[plavžni plin]]. Temperatura plina pri izhodu iz plavža je od 150 do 300ºC in se uporablja za segrevanje [[kavper]]jev.
+Plavž obratuje neprekinjeno in na dan proizvede, odvisno od velikosti, od nekaj tisoč, do več desettisoč [[tona|ton]] grodlja. Za 1000 ton pridobljenega grodlja se porabi od 700 do 1000 ton koksa, 1700 do 2000 ton [[ruda|rude]], 600 ton dodatkov (npr. apnenec), do 4000 ton zraka in okoli 30.000 ton tehnološke vode za hlajenje in izpiranje. Po drugi strani pa plavž proizvede še okoli 800 ton odpadkov (žlindra in prah), ter okoli 6000 ton plavžnega plina.  Plin, ki izhaja na vrhu plavža je tako imenovani [[plavžni plin]]. Temperatura plina pri izhodu iz plavža je od 150 do 300ºC in se uporablja za segrevanje [[kavper]]jev.
 == Glej tudi ==
 * [[Metalurgija]]
 == Zunanje povezave ==
+* [http://www.steel.org/AM/Template.cfm?Section=Articles3&TEMPLATE=/CM/ContentDisplay.cfm&CONTENTID=25317 Kako deluje plavž ] {{ikona en}}
+* [http://metcoke.net Procesi] {{ikona en}}
+* [http://polishcoke.net Zgodovina plavža] {{ikona en}}
 {{Zbirka|Category:Blast furnaces}}
 {{tech-stub}}