Ljudska pravljica

Značilnosti ljudske pravljice

• Avtor ni poznan, prenaša se z ustnim izročilom.
• Pravljica je srednje dolga ponavadi izmišljena zgodba.
• Kraj in čas sta nedoločena.
• Pravljice se začenjajo skoraj vedno z istimi ali vsaj podobnimi besedami (nekoč, davno, v prastarih časih…).
• Pravljični liki nimajo imen ali pa so izmišljena.
• Nasprotja: dobri-slabi, lepi, blagi, prijazni-slabi, grdi, hudobni.
• V pravljicah vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo…
• Pravljična števila: tri, sedem, devet, deset, dvanajst…
• Pojavljajo se pravljična bitja (vile, povodni mož) in predmeti (čarobne palice, prstan)
• Narava je vsemogočna.
• Konec pravljice večkrat podoben ali enak.

Poznamo jih več vrst, v ožjem pomenu jih lahko delimo na čudežne in realistične. Če v zgodbi nastopajo čarobni pripomočki in nenavadne moči, potem je to čudežna pravljica (Janko in Metka, Železni prstan). V realistični pravljici pa ima navadno pomembno vlogo junakova iznajdljivost, prisebnost, zvijačnost ( pravljice o razbojnikih). V živalskih pravljicah nastopajo živali, dogaja se v živalskem okolju le živali imajo človeške lastnosti. V takih pravljicah pogosto nastopajo volk, jež, lisica, medved, zajec itn.