Van der Waalsova enačba stanja: Razlika med redakcijama
m robot Spreminjanje: fr:Équation d'état de van der Waals |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
[[Kategorija:Johannes Diderik van der Waals]] |
[[Kategorija:Johannes Diderik van der Waals]] |
||
[[Kategorija:1873 v znanosti]] |
[[Kategorija:1873 v znanosti]] |
||
{{Link FA|zh}} |
|||
[[cs:Van der Waalsova rovnice]] |
[[cs:Van der Waalsova rovnice]] |
Redakcija: 12:00, 29. december 2007
Van der Waalsova enáčba stánja [vanderválsova ~] je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila). Leta 1873 jo je z modifikacijo splošne plinske enačbe izpeljal nizozemski fizik Johannes Diderik van der Waals. Enačba približno opisuje razmere v realnih tekočinah, tako da upošteva končno velikost molekul in privlak med njimi.
V splošnem jo zapišemo:
Pri tem je p tlak, V prostornina, T absolutna temperatura, m masa, M molska masa, R , A in B pa parametra enačbe. Pogosto enačbo zapišejo tudi za molski volumen (prostornino enega mola) plina:
Pri tem vpeljemo nove oznake
Snovne konstante a, b in R lahko izračunamo iz kritičnih lastnosti:
Parameter a se imenuje privlačnostni, parameter b pa odbojnostni parameter ali efektivni molski volumen. Čeprav ponuja van der Waalsova enačba bistveno boljši opis sistema od splošne plinske enačbe in napove kapljevinsko fazo, pa je ujemanje z eksperimentalnimi vrednostmi omejeno, posebej v območju na meji med fazama. Iz zgodovinskih razlogov van der Waalsove enačba ostaja kot zgled v učbenikih fizike, v praksi pa se ne uporablja več, saj novejše enačbe ob neznatno večji zapletenosti ponujajo dosti boljšo natančnost.
Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 1. del. Mehanika, toplota. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977, str. 195-196, 266-267. (COBISS)