Ledena doba: Razlika med redakcijama
narobe |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Znanstveniki vedo, da se ledene dobe manjšega obsega pojavljajo vsakih 20.000 do 40.000 let in da se ledene dobe večjega obsega zgodijo na 100.000 let. Trenutna teorija, ki ponuja odgovor, je bila prvič predstavljena 1920 in je delo Milutina Milankovitcha – ta pravi, da nepravilnosti v Zemeljski orbiti spreminjajo količino solarne energije, ki jo vsrka, kar povzroči (geološko gledano) nenadno ohladitev. |
|||
Beneški fantje so najstarejši še delujoči ansambel. Delovati so pričeli davnega leta 1952, kar pomeni, da so aktivni neprekinjeno že več kot petdeset let. Leta 1951 se je pričela v radijskem programu redna oddaja "Za beneške Slovence", ki jo je vodil Edi Bucovaz. Prav za potrebe te oddaje je bil ansambel tudi ustanovljen. Po prvih radijskih oddajah je kmalu pričel prirejati koncerte tudi širom Slovenije in v tujini. V vseh teh letih je imel ansambel več kot 11.000 javnih nastopov. Posnel je tudi številne plošče, kasete in nekaj kompaktnih plošč. |
|||
Teorija obljublja veliko, težava pa je, da raziskave kažejo, da se orbitalna fluktuacija spreminja le za procent ali manj, kar je mnogo premalo, da bi povzročilo take klimatske spremembe. Nekaj vpliva ima tudi položaj kontinentov. Ko so morski tokovi na severnem in južnem polu blokirani, se oblikujeta ledeni plošči, ki ogromno solarne energije odbijeta nazaj v vesolje. V teh obdobljih so Milankovitchevi cikli okrepljeni in pojavijo se ledene dobe. |
|||
V začetku obstoja je bilo v zasedbi ansambla nekaj manjših sprememb, vendar je ostalo jedro isto, saj deluje v skoraj nespremenjeni zasedbi. Beneški Slovenec Edi Bucovaz je razpoznavni znak ansambla. Doma je iz vasice Kozice pri San Leonardu, onkraj Soče v Benečiji. Že od začetka ima ansambel stalno sestavo: dva pevca, harmoniko, kitaro in kontrabas, le na posameznih posnetkih so dodali še mandolino in orgle na zadnji plošči "KAJ MI MAR " pa tudi klasično kitaro. Nekaj uspešnic: Rdeči cvet, S kitaro po svetu, Vince rumeno, Zvezde žarijo, Pesem slovesa, Joži, Joži, Jožica, Oči zelene, Zlati dečki. Iz najnovejše zgoščenke posnete ob 50. obletnici ansambla, pa so znane uspešnice: KDOR JE DOBRE VOLJE, CIKORJA AN KAFE, OLIN BEVI idr, ki jih ljudje z veseljem poslušajo. Prav uspešnica Rdeči cvet je bila leta 2002 na izboru "najviže stoletja" v Celju uvrščena na tretje mesto. |
|||
Raziskave ledu in morja razkrivajo, da so dvigi in padci temperature močno povezani s spremembami in koncentracijami plinov, ki so posledica učinka tople grede. Vsekakor je to problem kokoši in jajca. Je dviganje in spuščanje koncentracije CO2 vzrok za klimatske spremembe? In če so, kaj sproži spremembo? Če bi to ugotovili, bi gotovo pripomogli k reševanju trenutnih problemov z globalnim segrevanjem. |
|||
Gradivo za svoj program so člani ansambla črpali iz zakladnice beneških in furlanskih narodnih napevov, veliko skladali sami ali pa so zanje skladali drugi komponisti (več si lahko preberete v knjigi PREUOSKE SO STAZICE, katero še vedno lahko naročite). Vse pesmi so večinoma v beneškem stilu. Kljub zrelim letom pa člani ansambla še vedno načrtujejo nove posnetke. Sedanji, stalni zasedbi ansambla, se je pred nekaj leti pridružil pevec in solo kitarist Tomaž Kobol, ki naj bi ohranjal in nadaljeval tradicijo ansambla BENEŠKI FANTJE. V letu 2004 pa so pridobili novega člana, baskitarista Jožeta Preka. |
|||
V sedanji zasedbi so: EDI BUCOVAZ -pevec, TOMAŽ KOBOL -pevec in solokitarist, IGOR HABBE -harmonikar, PETER AJDIČ -kitarist, ter JOŽE PREK-baskitarist |
|||
Ansambel še vedno aktivno v živo nastopa na vsakršni kulturno-zabavni prireditvi! |
|||
Redakcija: 18:49, 10. oktober 2007
Znanstveniki vedo, da se ledene dobe manjšega obsega pojavljajo vsakih 20.000 do 40.000 let in da se ledene dobe večjega obsega zgodijo na 100.000 let. Trenutna teorija, ki ponuja odgovor, je bila prvič predstavljena 1920 in je delo Milutina Milankovitcha – ta pravi, da nepravilnosti v Zemeljski orbiti spreminjajo količino solarne energije, ki jo vsrka, kar povzroči (geološko gledano) nenadno ohladitev.
Teorija obljublja veliko, težava pa je, da raziskave kažejo, da se orbitalna fluktuacija spreminja le za procent ali manj, kar je mnogo premalo, da bi povzročilo take klimatske spremembe. Nekaj vpliva ima tudi položaj kontinentov. Ko so morski tokovi na severnem in južnem polu blokirani, se oblikujeta ledeni plošči, ki ogromno solarne energije odbijeta nazaj v vesolje. V teh obdobljih so Milankovitchevi cikli okrepljeni in pojavijo se ledene dobe.
Raziskave ledu in morja razkrivajo, da so dvigi in padci temperature močno povezani s spremembami in koncentracijami plinov, ki so posledica učinka tople grede. Vsekakor je to problem kokoši in jajca. Je dviganje in spuščanje koncentracije CO2 vzrok za klimatske spremembe? In če so, kaj sproži spremembo? Če bi to ugotovili, bi gotovo pripomogli k reševanju trenutnih problemov z globalnim segrevanjem.