Pendentiv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pendentivi so prikazani z rumeno.

Pendentiv je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom. [1] Pendentivi so trikotni segmenti krogle, zoženi do točke na dnu in razširjeni na vrhu, da vzpostavijo neprekinjeno krožno ali eliptično bazo, potrebno za kupolo. [2] V zidovju je pendentiv tako utež kupole, osredotočen na štirih vogalih, kjer se lahko nasloni na podporni zid.

Pred razvojem pendentiva se je v kotih prostora uporabljala konzola ali tompa. Pendentivi so se pogosto uporabljali v pravoslavnih, renesančnih in baročnih cerkvah, z bobnom z okni med pendentivi in kupolo. Prvi poskusi s pendentivi so bile v rimski gradnji kupole, ki so jih začeli graditi v 2.-3. stoletju [3], medtem ko so poln razvoj oblike dosegli v 6. stoletju (Hagija Sofija v Carigradu [4]). Premer njene osrednje kupole je ostal nedosežen dokler niso zgradili renesančnih katedral. [5]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  • Heinle, Erwin; Schlaich, Jörg (1996), Kuppeln aller Zeiten, aller Kulturen, Stuttgart, ISBN 3-421-03062-6
  • Rasch, Jürgen (1985), "Die Kuppel in der römischen Architektur. Entwicklung, Formgebung, Konstruktion", Architectura 15: 117–139

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]