Ogled vira Palóci

{{Infopolje Etnična skupina|
|group= Palóci <br> Palócok
|image=  [[Slika:Palócok-Karancs.jpg|200px]]  
|poptime=500.000 (ocena) 
|popplace= {{HUN}} <br> {{SVK}}
|langs=[[madžarščina]]
|rels= večinoma [[Katolištvo|rimskokatoliška]] 
|related-c= [[Madžari]]
}}

'''Palóci''' ([[Madžarščina|madžarsko]] Palócok, [[Slovaščina|slovaško]] Palóci) so etnična skupina [[Madžari|Madžarov]], ki so se po prihodu v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] naselili v severni [[Madžarska|Madžarski]] od [[Matra|Matre]] do [[Bükk]]a v sedanjih županijah [[Heves (županija)|Heves]], [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]], Gömör in [[Nógrád (županija)|Nógrád]] s skupnim imenom Palócföld ali Gömörországh. Njihova najpomembnejša mesta so Ipolyság, Rimaszombat, Tornalja,  Fülek, [[Eger]], [[Miskolc]] in Gyöngyös. Delijo se na vzhodne in zahodne Palóce in govorijo pet narečij.

==Zgodovina==
Palóci so prvič omenjeni v ruskih kronikah iz 9. stoletja kot Paloc – Kuni, ki so med madžarskim naseljevanjem karpatskega bazena ostali v okolici [[Kijev]]a. V madžarskih dokumentih iz 11. in 12. stoletja se omenjajo kot Kuni, katere so [[Rusi]] imenovali Polovci. Nekaj Palócov je živelo tudi na ozemlju [[Moldavija|Moldavije]], vendar so se kasneje preselili na Madžarsko.<ref>  Szeder Fábián. ''A palócok eredete''.</ref>

V  madžarskih dokumentih so prvič uradno omenjeni leta 1683. Glavni razlog za to je, da jih niso nikoli priznavali ali opredeljevali kot posebno etnično skupino, ampak so jih utapljali v madžarsko večino. Na Madžarskem jih je okrog 500.000, vendar se velika večina ima za etnične Madžare. 

===Barki===
Barki (madžarsko Barkók) so domnevno edini preživeli potomci  Palócov, ki so prišli v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v 9. stoletju.  Živijo v okolici Őzda, Rima-Hangonyja in Hódosa. Četudi so maloštevilčni, skrbno ohranjajo svoje izročilo. Njihovo ime v tej obliki je prvič omenjeno leta 1833.

==Kultura in običaji==
[[Slika:Costume traditionnel, Lowicz, Poland.jpg|thumb|250px|left|Paloška narodna noša ([[Hollókő]])]] 
Delijo se na vzhodne in zahodne Palóce. Razlike med njimi so opazne v različnih narodnih nošah, običajih in ljudskih plesih. Glavni vzrok za razlike je bil močan vpliv [[Slovaki|slovaške]] kulture na zahodne Palóce, zlasti v 17. in 18. stoletju.

Jezikovno so razdeljeni v sedem skupin, ki imajo različne govorne značilnosti.<ref>Bakó Ferenc.  ''A jelenkori palóckutatás szervezése és céljai''.</ref><ref>Tóth Imre. ''Palóc tájszótár''.</ref><ref> Szabó Károly, 2000.</ref>

Glavni vir njihovih dohodkov je bilo čebelarstvo, žganjekuha in kuhanje marmelad. Živina se je pasla  na pol divje. Za vleko in obdelavo zemlje so še v prvi polovici 20. stoletja uporabljali vole.

Pridelovali so predvsem žitarice in sadje. Veliko so dali na izročilo: sajenje in sejanje, obiranje, košnjo in žetev so opravljali samo ob točno določenih dneh. 

Velik vpliv nanje je imelo [[poganstvo]], prinešeno iz azijskih step, ki je bilo polno duhov, čarovnic in vampirjev, katere so prilagodili krščanski veri.<ref> Kinmach László. ''Gyűjtése a palócokról''.</ref>

==Sklici==
{{sklici|1}}

==Viri==
* [http://mek.oszk.hu/02100/02115/html/4-394.html ''Paloci'']. Madžarski leksikon.
* Dallos István (1935). ''A nyitravidéki palócok''. V: ''Nyitrai írók könyve''. Nitra, str. 151.
* Györffy György (1968. ''A palócok eredete, a palóc etnikum kialakulása''. V: ''A magyarság keleti eleme''.

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Madžari]]
[[Kategorija:Etnične skupine]]