Obveznica
Obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj zaveže, da bo imetniku obveznice ob zapadlosti povrnil glavnico ter mu redno ali ob zapadlosti plačeval dogovorjene obresti. Izdajatelj obveznice je lahko država, občina, investicijski sklad ali podjetje. Državne obveznice se zaradi nižjega tveganja neplačila praviloma štejejo za najvarnejše.[navedi vir]
Obveznice se razlikujejo glede na obrestovanje, zapadlost, valuto, boniteto izdajatelja, zavarovanost ter posebne pogodbeno določene pravice. Najpogosteje se delijo na kuponske in brezkuponske. Pri kuponskih obveznicah izdajatelj izplačuje redne obrestne kupone, pri brezkuponskih pa se obveznica izda z diskontom, imetnik pa ob zapadlosti prejme nominalno vrednost.[1]
Poleg osnovnih oblik obstajajo tudi številne specializirane vrste, med njimi:
- zamenljive obveznice, ki jih je možno zamenjati za delnice izdajatelja,
- klicne in prodajne obveznice, ki omogočajo predčasni odpoklic ali prodajo,
- obveznice s spremenljivo obrestno mero, katerih kuponi se prilagajajo referenčnim obrestnim meram,
- indeksirane obveznice, katerih donos je vezan na inflacijo ali drug ekonomski kazalnik.[2]
Obveznice imajo pomembno vlogo v finančnem sistemu, saj omogočajo financiranje države in gospodarstva, vlagateljem pa nudijo predvidljive denarne tokove in razpršitev tveganj. Njihova tržna vrednost se spreminja glede na obrestne mere, likvidnost ter bonitetne ocene izdajateljev.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Fabozzi, Frank J. (2015). Bond Markets, Analysis, and Strategies. Pearson Education.
- ↑ Bodie, Zvi; Kane, Alex; Marcus, Alan (2014). Investments. McGraw-Hill Education.
- ↑ »ECB – Bonds and interest rates«. European Central Bank. Pridobljeno 1. januarja 2025.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
 | Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |