Ogled vira Morske zvezde

{{drugipomeni2|Zvezda}}
{{Taxobox
| name = Morske zvezde
| fossil_range = [[ordovicij]] - recentno
| image = Royal starfish (Astropecten articulatus) on the beach.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Kraljevska zvezda (''Astropecten articulatus'')
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Echinodermata]] (iglokožci)
| subphylum = [[Asterozoa]]
| classis = '''Asteroidea'''
| classis_authority = [[Henri Marie Ducrotay de Blainville|De Blainville]], 1830
| subdivision_ranks = [[Red (biologija)|Redovi]]<ref name="Fossil">{{Navedi splet |url=http://palaeo.gly.bris.ac.uk/Palaeofiles/Fossilgroups/asteroz2/index_f/mod_fm.html |title=Asterozoa: Fossil groups |accessdate=2008-03-31 |archive-date=2007-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070714073619/http://palaeo.gly.bris.ac.uk/Palaeofiles/Fossilgroups/asteroz2/index_f/mod_fm.html |url-status=dead }}</ref>
| subdivision = 
* [[Brisingida]] (100 vrst)
* [[Forcipulatida]] (300 vrst)
* [[Paxillosida]] (255 vrst)
* [[Notomyotida]] (75 vrst)
* [[Spinulosida]] (120 vrst)
* [[Valvatida]] (695 vrst)
* [[Velatida]] (200 vrst)
* † [[Calliasterellidae]]
* † [[Trichasteropsida]]
}}
'''Morske zvezde''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Asteroidea''') so [[razred (biologija)|razred]] [[iglokožci|iglokožcev]], ki zajema okoli 1.500 vrst. Imajo značilno zvezdasto somerno in sploščeno telo s petimi ali več kraki. Večina morskih zvezd lahko obnovi manjkajoče krake, ki jih v [[Protiplenilska prilagoditev|obrambi]] odvržejo med napadom plenilca. Življenjski krog morskih zvezd je dokaj zapleten in vključuje tako [[spolno razmnoževanje|spolni]] kot [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način razmnoževanja.

So [[plenilstvo|plenilski]] morski organizmi, ki prebivajo v vseh svetovnih [[ocean]]ih v različnih okoljih ter so zelo pomemben del [[ekosistem]]a, v katerem bivajo. Nekatere [[invazivna vrsta|invazivne vrste]] sicer povzročajo veliko škodo v ekosistemu in v gojiščih [[školjke|školjk]]. Prve morske zvezde so se verjetno pojavile v obdobju [[ordovicij]]a, vendar so [[fosil]]i morskih zvezd razmeroma maloštevilni, saj njihov ohlapno organiziran notranji skelet hitro razpade na več delov.

V človeški prehrani morske zvezde nimajo vidnejšega mesta, uživajo jih ponekod v [[Azija|Aziji]]. Zaradi izjemnih [[regeneracija|regeneracijskih]] sposobnosti so predmet raziskav na področju [[tkivno inženirstvo|tkivnega inženirstva]], [[jajčece|jajčeca]] pa so primerna za raziskave osnovnih procesov [[razmnoževanje|razmnoževanja]] in razvoja. Priljubljene so v [[akvarij]]ih, ponekod jih prodajajo kot spominke.

== Telesna zgradba ==
Telo je izrazito zvezdasto (radialno) somerno in sploščeno, iz katerega izrašča najmanj pet, včasih tudi do 40 [[krak]]ov. Redkokdaj najdemo 4 krake, kar je pravzaprav [[razvojna nepravilnost]].<ref name="sket">{{navedi knjigo |author=Sket B.|authorlink=Boris Sket |display-authors=et al |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392|pages=240-1}}</ref> Kraki so pri nekaterih zvezdah kratki in široki, pri drugih pa zelo dolgi in tanki. Glede barve telesa prevladujejo različni odtenki rdeče in oranžne barve, obstaja pa tudi mnogo vrst, ki so obarvane modro, belo, sivo ali rjavo. Notranji skelet (endoskelet), zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je povečini ohlapno organiziran v strukture, imenovane ''osikli''. Ti povečini tvorijo ploščice, ki pokrivajo zgornjo površino telesa, na stičišču krakov pa tvorijo sitasto (madreporno) ploščico, na kateri se nahaja [[madreporit]]. Ta deluje kot ventil, ki nadzoruje odpira v vodovodni sistem morske zvezde. Na površini nekaterih morskih zvezd se nahajajo majhni, škarjam podobni izrastki, imenovani ''pedicelariji'', za katere se domneva, da pomagajo čistiti [[alge]], prisesane organizme in organski drobir iz površine telesa.{{sfn|Invertebrate Zoology|2004|p=877-8}}

Ustna odprtina se nahaja na spodnji strani in je vedno obrnjena proti dnu, nadaljuje pa se v dvodelni [[želodec]], ta pa v zvezdasto [[črevo]], ob katerem se nahajajo številne [[prebava|prebavne]] [[žleza|žleze]]. [[Zadnjik]] (če je prisoten), se nahaja na zgornji strani telesa.
[[Slika:Seastar.webm|thumb|left|Gibanje brazdnih nožic]]
Morske zvezde imajo obsežen vodovodni (ambulakralni) sistem, sestavljen iz kanalov, napolnjenih s tekočino. Ta deluje kot hidravlični sistem, ki je pomemben za premikanje, prisesavanje na podlago, izmenjavo dihalnih plinov ter pri prehranjevanju. Voda vstopi skozi madreporit v apnenčast kanal, ki vodi v krožni kanal. Iz slednjega v vsak krak vodi radialni kanal, ki se na vsaki strani prečno razveji v številne manjše kanale, ki so na koncih oblikovani v okrogle ''ampule''. Iz ampul vodijo proti trebušni oz. spodnji strani [[brazdne nožice]], s katerimi se morska zvezda premika. Brazdne nožice so tudi mesto izmenjave dihalnih plinov.

Na vršičkih krakov imajo zvezde posebna [[čutilo|čutila]], ki zaznavajo [[svetloba|svetlobo]], pedicelariji in drugi izrastki na površini telesa ter brazdne nožice pa zaznavajo dotike. Kljub nerazvitosti [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] imajo zvezde dokaj zapleteno živčevje s krožnim sistemom živcev okoli ustne odprtine ter radialnimi živci, ki potekajo vzporedno z radialnimi vodovodnimi kanali.{{sfn|Invertebrate Zoology|2004|p=883-4}}

== Razmnoževanje in življenjski krog ==
[[Slika:Sea star regenerating legs.jpg|thumb|right|[[Pycnopodia helianthoides|Orjaška morska zvezda]] (''Pycnopodia helianthoides'') z obnavljajočimi se kraki]]
Pri večini vrst sta spola ločena, vendar so nekatere vrste [[dvospolnik]]i (hermafroditi). Nekatere vrste se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolen]] način, preko cepitve (fizije) centralne ploščice ali [[avtotomija|avtotomije]] posameznih krakov.

Imajo izjemne [[regeneracija|regeneracijske]] sposobnosti, saj lahko iz odlomljenega kraka in delčka centralne ploščice zraste nov osebek, vendar so v zgodnjih fazah ogrožene zaradi [[okužba|okužb]].{{sfn|Invertebrate Zoology|2004|p=886-7}}

Življenjska doba se med vrstami zelo razlikuje, večja je pri vrstah z večjim telesom in pri tistih, katere [[ličinka|ličinke]] živijo kot [[plankton]]. Takšen primer je vijolična morska zvezda (''[[Pisaster ochraceus]]'') z dolžino krakov do 25&nbsp;cm, ki lahko doživi starost 34 let.{{sfn|Invertebrate Zoology|2004|p=888-9}}

== Ekologija ==
Morske zvezde prebivajo na morskem dnu v vseh svetovnih [[ocean]]ih, od tropskih do mrzlih območij, na različnih globinah, od plitvin, ki zajemajo npr. območja [[plimovanje|plimovanja]], kamnite in peščene obale, tropske [[koralni greben|koralne grebene]], [[Kelpov gozd|kelpove gozdove]] in območja, porasla z [[morska trava|morsko travo]],<ref name="grzimek">{{navedi splet|url=http://www.encyclopedia.com/article-1G2-3406700053/asteroidea-sea-stars.html |title=Asteroidea (Sea Stars) |year=2004 |work=Encyclopedia.com |publisher=Grzimek's Animal Life Encyclopedia |accessdate=12.12.2014}}</ref> pa do globljih predelov do globine okoli 6.000 m.<ref>{{navedi revijo |author=Mah C, Nizinski M in Lundsten L.|year=2010 |title=Phylogenetic revision of the Hippasterinae (Goniasteridae; Asteroidea): systematics of deep sea corallivores, including one new genus and three new species |journal=Zoological Journal of the Linnean Society |volume=160 |issue=2 |pages=266–301 |doi=10.1111/j.1096-3642.2010.00638.x}}</ref> Vsi [[iglokožci]], torej vključno z morskimi zvezdami, morajo ohranjati ravnovesje [[elektrolit]]ov v telesu, kar pomeni, da lahko bivajo samo v morski vodi.<ref>{{navedi knjigo |title=Zoology |url=https://archive.org/details/zoology0000dori |author1=Dorit RL |author2=Walker WF |author3=Barnes RD.  |year=1991 |publisher=Saunders College Publishing |isbn=978-0-03-030504-7 |page=[https://archive.org/details/zoology0000dori/page/782 782]}}</ref> Morske zvezde so najbolj raznolike v plitvinah ob obali.<ref name="grzimek"/>
[[Slika:Starfishmussel.jpg|thumb|left|250px|Prehranjevanje s školjko]]
Morske zvezde so v splošnem prosto gibljivi [[Plenilstvo|plenilci]], ki manjše organizme cele zaužijejo, večje pa prebavijo tako, da skozi usta izvihajo [[želodec]]. Ko prebavni sokovi prebavijo mehke dele, vpotegnejo želodec nazaj. Prehranjujejo se s [[školjke|školjkami]], [[polži]], [[alge|algami]], [[spužve|spužvami]] in drugimi majhnimi živalmi. Nekatere vrste so [[detritivor]]i, tj. prehranjujejo se z organskim drobirjem in [[gnitje|gnijočimi]] organskimi deli.{{sfn|Starfish: Biology and Ecology of the Asteroidea|2013|p=124-5; 206-7}} [[Acanthaster planci|Trnasta morska zvezda]] (''Acanthaster planci'') se prehranjuje s [[koralnjaki]].<ref>{{navedi revijo| author=Kayal M ''s sod.''| year=2012 | title=Predator crown-of-thorns starfish (''Acanthaster planci'') outbreak, mass mortality of corals, and cascading effects on reef fish and benthic communities|journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=10 | page=e47363 | doi=10.1371/journal.pone.0047363}}</ref>

Zaradi velike prilagodljivosti na različna okolja, razmeroma velikega telesa in raznolike prehrane so morske zvezde zelo pomembne za [[ekosistem]], v katerem bivajo.{{sfn|Starfish: Biology and Ecology of the Asteroidea|2013|p=67}} Določene [[invazivna vrsta|invazivne vrste]], kot je [[Asterias amurensis|amurska zvezda]] (''Asterias amurensis''), imajo negativen vpliv na ekosistem, poleg tega pa povzroč gospodarsko škodo zaradi uničevanja gojišč školjk.{{sfn|Starfish: Biology and Ecology of the Asteroidea|2013|p=177-9}}

=== Morske zvezde v Sloveniji ===
V slovenskem delu [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]] biva 7 vrst morskih zvezd. Iz reda Paxillosida je najbolj znana predstavnica [[pomarančasta zvezda]] (''Astropecten aranciacus''), njeni sorodnici sta še [[bodičasta zvezda]] (''A. spinulosus'') ter [[bleda zvezda]] (''A. irregularis''). Od morskih zvezd iz reda Valvatida bivata tu [[Asterina gibbosa|navadna zvezdica]] (''Asterina gibbosa'') ter [[gosjenoga zvezda]] (''Anseropoda placenta''), iz reda Spinulosida [[ognjenordeča zvezda]] (''Echinaster sepositus'') ter iz reda Forcipulatida [[bradavičasta zvezda]] (''Marthasterias glacialis'').<ref name="sket"/>

== Pomen za človeka ==
[[Jajčece|Jajčeca]] morskih zvezd so zaradi enostavne izolacije, velikosti, prozornosti in preprostega zagotavljanja ugodnih pogojev primerna za raziskave osnovnih procesov [[razmnoževanje|razmnoževanja]] in razvoja. Zaradi izjemnih sposobnosti regeneracije so uporabljene tudi v raziskavah [[tkivno inženirstvo|tkivnega inženirstva]].<ref>{{navedi revijo |author=Wessel GM, Reich AM in Klatsky PC. |year=2010 |title=Use of sea stars to study basic reproductive processes |journal=Systems Biology in Reproductive Medicine |volume=56 |issue=3 |pages=236–45 |doi=10.3109/19396361003674879 |pmid=20536323}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.embl.de/research/units/cbb/lenart/ |title=Cytoskeletal dynamics and function in oocytes |author=Lenart Group |publisher=European Molecular Biology Laboratory |accessdate=12.12.2014}}</ref>

Zaradi apnenčastega skeleta in neprijetnega okusa [[saponin]]ov, ki se nahajajo v steni telesa,<ref>{{navedi revijo |author=Andersson L ''s sod.''|title=Biological activity of saponins and saponin-like compounds from starfish and brittle-stars |journal=Toxicon |volume=27 |issue=2 |pages=179–88 |year=1989 |pmid=2718189 |doi=10.1016/0041-0101(89)90131-1}}</ref> morske zvezde občasno uživajo le ponekod, recimo na [[Kitajska|Kitajskem]], [[Japonska|Japonskem]] in v [[Mikronezija|Mikroneziji]]. Uživanje nekaterih vrst je lahko smrtno nevarno: telo morske zvezde ''[[Astropecten scoparius]]'' vsebuje [[tetrodotoksin]] z močnim [[nevrotoksin|nevrotoksičnim]] učinkom,<ref>{{navedi revijo|author=Lin SJ in Hwang DF. |title=Possible source of tetrodotoxin in the starfish Astropecten scoparius |journal=Toxicon |volume=39 |issue=4 |pages=573–9 |date=2001|pmid=11024497 |doi=10.1016/S0041-0101(00)00171-9}}</ref> po drugi strani pa uživanje vrst, ki se prehranjujejo s školjkami, lahko povzroči [[paralitična zastrupitev s školjkami|paralitično zastrupitev s školjkami]].<ref>{{navedi revijo| title=Occurrence of paralytic shellfish poison in the starfish ''Asterias amurensis'' in Kure Bay, Hiroshima Prefecture, Japan|year=1997|author=Asakawa M ''s sod.''|journal=Toxicon|volume=35|issue=7|pages=1081–7|doi=10.1016/S0041-0101(96)00216-4|pmid=9248006}}</ref>

Morske zvezde so priljubljene v [[akvarij]]ih, ponekod v [[turizem|turističnih]] krajih pa se prodajajo kot spominki, predvsem vrsti ''[[Oreaster reticulatus]]'' in ''[[Protoreaster nodosus]]'' zaradi zanimivih barvnih vzorcev in lahko dostopnega terena, kjer bivajo. Zaradi ogroženosti je njihova prodaja ponekod (npr. v [[Florida|Floridi]] v ZDA) prepovedana.{{sfn|Starfish: Biology and Ecology of the Asteroidea|2013|p=150}}<ref>{{navedi revijo|author=Bos AR ''s sod.''|year=2008|title=Population dynamics, reproduction and growth of the Indo-Pacific horned sea star, ''Protoreaster nodosus'' (Echinodermata; Asteroidea)|journal=Marine Biology|volume=156|issue=1|pages=55–63|doi=10.1007/s00227-008-1064-2}}</ref>

== Galerija ==
V spodnji galeriji so prikazani predstavniki vseh sedmih redov morskih zvezd, ki jih razvrščamo glede na organizacijo osiklov v telesu, obliko brazdnih nožic ter tip pedicelarijev.
<gallery>
Benthopecten sp.jpg|Bodičasta zvezda (''Benthopecten sp.'')<br>red Notomyotida
Astropecten_aranciacus_in_Tenerife.jpg|Pomarančasta zvezda (''Astropecten aranciacus'')<br>red Paxillosida
Zeester.JPG|Ognjenordeča zvezda (''Echinaster sepositus'')<br>red Spinulosida
Plectaster decanus.jpg|''Plectaster decanus''<br>red Spinulosida
Choriaster granulatus.jpg|''Choriaster granulatus''<br>red Valvatida
Protoreaster_nodosus.jpg|''Protoreaster nodosus''<br>red Valvatida
Crown_of_Thorns-jonhanson.jpg|Trnasta morska zvezda (''Acanthaster planci'')<br>red Valvatida
Red-knobbed.starfish.arp.jpg|''Protoreaster linckii''<br>red Valvatida
Aquilonastra_conandae_R%C3%A9union.png|''Aquilonastra conandae''<br>red Valvatida
Myxaster.jpg|''Myxaster sp.''<br>red Velatida
Manningstar_600.jpg|Neznana vrsta iz reda Brisingida
Ochre_sea_star.jpg|Vijolična morska zvezda (''Pisaster ochraceus'')<br>red Forcipulatida
Starfish, Caswell Bay - geograph.org.uk - 409413.jpg|Navadna morska zvezda (''Asterias rubens'')<br>red Forcipulatida
海星（正面）.JPG|Amurska zvezda (''Asterias amurensis'')<br>red Forcipulatida
Reef_starfish_(Stichaster_australis)_doing_push-ups.jpg|''Stichaster australis''<br>red Forcipulatida
Marthasterias_glacialis_Linosa_067.jpg|Bradavičasta zvezda (''Marthasterias glacialis'')<br>red Forcipulatida
</gallery>

== Sklici in opombe ==
{{Opombe|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Barnes, R. S. K.|display-authors=et al |year=2001 |title=The invertebrates : a synthesis. "Chapter 7: The Deuterostomes - Class Asteroidea (starfish)".|url=https://archive.org/details/invertebratessyn0000unse|edition=3|publisher=Oxford : Blackwell Science |isbn=9780632047611 |cobiss=116224256 |pages=[https://archive.org/details/invertebratessyn0000unse/page/155 155]-7}}
* {{navedi knjigo|title=Invertebrate Zoology: A Functional Evolutionary Approach|url=https://archive.org/details/isbn_9780030259821|edition=7.|last1=Ruppert|first1=EE|last2=Fox|first2=RS|last3=Barnes |first3=RD. |year=2004 |publisher=Cengage Learning |isbn=0030259827|ref={{harvid|Invertebrate Zoology|2004}}}}
* {{navedi knjigo|title=Starfish: Biology and Ecology of the Asteroidea|publisher=Johns Hopkins University Press|year=2013|editor=Lawrence JM.|isbn=978-1-4214-0787-6|ref={{harvid|Starfish: Biology and Ecology of the Asteroidea|2013}}}}

== Zunanje povezave ==
{{portal|Biologija}}
{{Kategorija v Zbirki|Asteroidea}}
{{Wikislovar|morska zvezda|Morska zvezda}}
* [http://www.starfish.ch/c-invertebrates/seesterne.html Fotografije morskih zvezd na ''starfish.ch''] {{ikona en}}
* [http://echinoblog.blogspot.fr/2012/01/how-to-tell-apart-knobby-stars.html Mah CL. – ''The Echinoblog''] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Iglokožci]]
[[Kategorija:Morske zvezde|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]]