Ogled vira Mezopotamsko močvirje

{{Infobox ecoregion
| name = Mezopotamsko močvirje<br><small>Aluvialno slano močvirje Tigris-Evfrat</small>
| image = Chibaish Marches, Iraq - An Nasiriyah.jpg
| image_size = 
| image_alt = 
| image_caption = močvirje Čibaiš
| map = Ecoregion PA0906.svg
| map_size = 
| map_alt = 
| map_caption = Lokacija mezopotamskih močvirij (aluvialno slano močvirje Tigris-Evfrat)
| biogeographic_realm = [[Palearktika]]
| biome = [[poplavljena travišča in savane]]
| border1 = [[Velika arabska puščava]]
| border2 = Južni Iran Nubo-Sindijska puščava in polpuščava
| border3 = Gozdna stepa gorovja [[Zagros]]
| area = 35.572
| country1 = [[Irak]]
| country2 = [[Iran]]<ref name=Meso_Marsh>{{navedi splet |title=The past, present and future of the Mesopotamian marshes|url=https://www.bing.com/search?q=mesopotamian+marhes&cvid=4072555447b44e98b08ab8400468883e&aqs=edge.0.69i59j0l2j69i11004.2837j0j1&pglt=2083&FORM=ANNAB1&PC=U531}}</ref>
| country3 = [[Kuvajt]]<ref name="Bubiyan">{{cite journal|first2=Robert|last2=Carter|first1=Linda|last1=Reinink-Smith|year=2022|title=Late Holocene development of Bubiyan Island, Kuwait|url=https://www.cambridge.org/core/journals/quaternary-research/article/abs/late-holocene-development-of-bubiyan-island-kuwait/FD3CB9742FC8B0A5EDE6EBAC8F15C301|journal=Quaternary Research|pages=1–23|doi=10.1017/qua.2022.3|s2cid=248250022 }}</ref><ref name=iop>{{cite journal|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1755-1315/1002/1/012010/pdf|title=Analysis of the environmental reality of the marshes and its sustainable development|date=2022|pages=7–15}}</ref><ref name=MesoMarshes>{{navedi splet |title=The Structure and Function of Aquatic Microbial Communities|url=https://books.google.com/books?id=BruXDwAAQBAJ&pg=PA4&dq}}</ref><ref name=Mesopotamian_Marsh>{{navedi splet |title=Swamp: Nature and Culture|url=https://books.google.com/books?id=K_1UDwAAQBAJ&pg=PT258&dq}}</ref>
| state1 = 
| region_type = 
| bird_species = 
| mammal_species = 
| habitat_loss = 
| habitat_loss_ref = 
| conservation = Kritično/ogroženo<ref name = wwf>{{WWF ecoregion|name=Tigris-Euphrates alluvial salt marsh|id=pa0906}}, accessed 30 June 2020</ref>
|protected = 3.070 km²
|protected_ref =<ref name=Ecoreg>{{cite journal | first1=Eric | last1=Dinerstein | first2=David | last2=Olson | display-authors=etal | year=2017 | title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm | journal=BioScience | volume=67 | issue=6 | date=June 2017 | pages=534–545 | doi=10.1093/biosci/bix014| pmid=28608869 | pmc=5451287 | doi-access=free }} Supplemental material 2 table S1b.</ref>
|embedded = 
}}
'''Mezopotamska močvirja''', znana tudi kot '''Iraška močvirja''', so [[mokrišče|mokrišča]] v južnem [[Irak]]u in jugozahodnem [[Iran]]u ter delno v severnem [[Kuvajt]]u.<ref>{{navedi splet |date=2002-03-03 |title=Mesopotamian Marshes |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/2240/mesopotamian-marshes |access-date=2022-07-02 |website=earthobservatory.nasa.gov |language=en}}</ref> Močvirja so večinoma na [[Poplavna ravnica|poplavnih ravnicah]] rek [[Evfrat]] in [[Tigris]], ki jih omejujejo mesta [[Basra]], [[Nasirija]], Amarah ter del jugozahodnega Irana in severnega Kuvajta (zlasti otok Bubijan). Zgodovinsko gledano so bila močvirja, ki jih večinoma sestavljajo ločena, a sosednja osrednja, Havizeh in Hammar močvirja, največji močvirni ekosistem zahodne Evrazije. Edinstvena močvirna pokrajina je dom prebivalcem Močvirja, ki so razvili edinstveno kulturo, tesno povezano s pokrajino – nabiranje trstičja in riža, ribolov in paša vodnih bivolov.<ref>{{navedi splet |title=The past, present and future of the Mesopotamian marshes |date=24 September 2021 |url=https://ceobs.org/the-past-present-and-future-of-the-mesopotamian-marshes/#2}}</ref><ref>Broadbent, G., "The Ecology of the Mudhif," in: Geoffrey Broadbent and C. A. Brebbia, ''Eco-architecture II: Harmonisation Between Architecture and Nature,'' WIT Press, 2008, pp 15-26</ref>

Izsuševanje delov močvirij se je začelo v 1950-ih in nadaljevalo v 1970-ih, da bi pridobili zemljo za kmetijstvo in iskanje nafte. V poznih 1980-ih in 1990-ih letih, med predsedovanjem [[Sadam Husein|Sadama Huseina]], se je to delo razširilo in pospešilo, da bi prebivalce Močvirja izgnali iz močvirij.<ref>{{navedi novice |date=2016-07-17 |title=Iraq's marshes, once drained by Saddam, named world heritage site |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/article/us-un-heritage-iraq-idUSKCN0ZX0SN |access-date=2022-06-04}}</ref> Pred letom 2003 je bilo močvirje izsušeno na 10 % prvotne velikosti.<ref name="res">{{navedi splet|url=http://www.aibs.org/bioscience-press-releases/resources/B060601.pdf|title=Restoring the Garden of Eden: An Ecological Assessment of the Marshes of Iraq|publisher=www.biosciencemag.org|author=CURTIS J. RICHARDSON AND NAJAH A. HUSSAIN|date=June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120606024331/http://www.aibs.org/bioscience-press-releases/resources/B060601.pdf|archive-date=2012-06-06}}</ref> Po ameriškem strmoglavljenju Huseina leta 2003 so si močvirja delno opomogla, vendar je suša skupaj z gradnjo gorvodnih jezov in obratovanjem v Turčiji, Siriji in Iranu ovirala proces.<ref name="bbcmar">{{navedi splet|last= Muir|first=Jim|title=Iraq marshes face grave new threat|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/7906512.stm|publisher=BBC News|access-date=7 August 2010|date=24 February 2009}}</ref> Od leta 2016 so mezopotamska močvirja uvrščena na poskusni Unescov seznam dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/environment/2016/jul/18/iraqi-marshlands-named-as-unesco-world-heritage-site|title = Iraqi marshlands named as Unesco world heritage site| website=TheGuardian.com |date = 18 July 2016}}</ref>

== Geografija ==
[[File:Mesopotamian Marshes 2000-2009.gif|thumb|left|Satelitska slika mezopotamskih močvirij, 2000–2009]]
[[File:IraqMarshesAnnotated.jpg|left|thumb|Mezopotamsko močvirje leta 2007]]
Kot pove že njihovo ime, so Mezopotamska močvirja v večji regiji, ki se je včasih imenovala [[Mezopotamija]]. Sodobno Mezopotamijo zdaj zasedajo [[Irak]], deli vzhodne [[Sirija|Sirije]], jugovzhodna [[Turčija]], jugozahodni [[Iran]] in severni [[Kuvajt]]. Močvirja ležijo večinoma v južnem Iraku ter delu jugozahodnega Irana in severnega Kuvajta. Prvotno pokriva območje 20.000 km² in je razdeljeno na tri velika območja. Centralno močvirje leži med Tigrisom in Evfratom, medtem ko Hammarsko barje leži južno od Evfrata, Havizehovo barje pa meji vzhodno od Tigrisa. Pred invazijo na Irak leta 2003 je bilo izsušenih približno 90 % močvirij.

Močvirja ležijo na [[aluvialna ravnica|aluvialni ravnici]], saj Evfrat v svojih zadnjih 300 km pade le za 12 m, medtem ko Tigris pade za 24 m. Ta delta zagotavlja okolje, ki Tigrisu in Evfratu omogoča, da vijugata in tvorita razvode. Evfrat se pogosto konča blizu Nasirije v Hammarskem močvirju, ko se njegov tok upočasni. Tigris lahko porazdeli del svojega toka v osrednja in Havizehovo močvirje, ko se upočasnjuje blizu Amaraha. Nizvodno od Amaraha pa več njegovih pritokov, ki izvirajo iz Irana, omogoča, da se tok Tigrisa poveča in nato ohranja enakomeren tok. Tri močvirja so nekoč predstavljala prepleteno okolje, zlasti v obdobjih poplav, ko so se reke razlivale.

=== Centralno močvirje ===
Centralno močvirje dobiva vodo iz dotokov Tigrisovih pritokov, in sicer Šat el-Muminah in Majar al-Kabir južno od Amaraha. Tigris služi kot vzhodna meja močvirja, medtem ko Evfrat služi kot njegova južna meja. Močvirja, ki pokrivajo površino 3000 km², so sestavljena iz [[trstičevje|trstičevja]] in več stalnih jezer, vključno z jezerom Umm al Binni. Jezeri Al-Zikri in Hawr Umm Al-Binni sta dve izmed pomembnih jezer in sta globoki 3 m.<ref name="reno">{{navedi splet|title=Iraq's Marshlands - Demise and the Impending Rebirth of an Ecosystem|url=http://www.ag.unr.edu/swwf/readings/alwash.pdf|publisher=University of Reno, Nevada|access-date=7 August 2010|author1=Azzam Alwash|author2=Suzanne Alwash|author3=Andrea Cattarossi|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720095236/http://www.ag.unr.edu/swwf/readings/alwash.pdf|archive-date=20 July 2011|url-status=dead}}</ref>

=== Hammarsko močvirje ===
[[File:Kerkini lake - Kerkini village.jpg|thumb|V močvirjih najdemo vodne bivole. Pečat pisarja, ki ga je zaposlil akadski kralj, prikazuje žrtvovanje vodnih bivolov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=McIntosh |first=Jane |url=https://books.google.com/books?id=1AJO2A-CbccC |title=The First Civilizations in Contact: Mesopotamia and the Indus |date=2008 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-57607-907-2 |language=en}}</ref>]]

Hammarsko močvirje izvira predvsem iz Evfrata in leži južno od njega z zahodnim obsegom do Nasirije, vzhodne meje Šat el-Araba in južnega obsega Basre. Običajno je močvirje 2800 km² veliko območje trajnega močvirja in jezera, vendar se v času poplav lahko razširi na 4500 km². V obdobjih poplav se lahko voda iz osrednjega močvirja, ki jo napaja Tigris, razlije in oskrbi močvirje z vodo. Jezero Hammar je največje vodno telo v močvirju in ima površino 120 km krat 250 km, z globinami med 1,8 m - 3 m. Poleti je velik del močvirja in jezerskega obrežja izpostavljen, kar razkriva otoke, ki se uporabljajo za kmetijstvo.

=== Havizehovo močvirje ===
Havizehovo močvirje leži vzhodno od Tigrisa, del pa v Iranu. Iranska stran močvirja, znana kot Hawr Al-Azim, se napaja iz reke Karkheh, medtem ko dovoda Tigrisa Al-Mušarah in Al-Kahla oskrbujeta iraško stran, le da ima veliko manj vode kot Karkheh. Med spomladanskimi poplavami lahko Tigris neposredno teče v močvirje. Močvirje izsušuje Al-Kasarah. Ta reka ima ključno vlogo pri ohranjanju močvirja Al-Havizeh kot pretočnega sistema in preprečevanju, da bi postalo zaprto slano porečje.

Močvirja so dolga 80 km od severa proti jugu in približno 30 km od vzhoda proti zahodu in pokrivajo skupno površino 3000 km². Stalni deli močvirij vključujejo severni in osrednji del, medtem ko je južni del na splošno sezonski. Zmerno gosto vegetacijo je mogoče najti na stalnih območjih skupaj z velikimi 6 m globokimi jezeri v severnih delih. Ker se je Havizehovo močvirje najbolje odrezalo med izsuševanjem, lahko olajšajo razmnoževanje flore, favne in drugih vrst v osrednjem in Hammarskem močvirju.<ref>{{navedi splet|title=The Restoration Potential of the Mesopotamian Marshes of Iraq|url=http://www.sciencemag.org/cgi/content/abstract/307/5713/1307|work=Science Magazine|access-date=7 August 2010|author=Curtis J. Richardson, Peter Reiss, Najah A. Hussain,3 Azzam J. Alwash, Douglas J. Pool |date=February 2005}}</ref>

== Ekologija ==
[[File:اهوار العراق ليلا.jpg|thumb|250px|Mezopotamsko močvirje ponoči, južni Irak; hišica iz trstičja ([[Mudhif]]) in ozek kanu (''Mašof'') v vodi, 2019]]

Močvirja tvorijo poplavljeno [[ekoregija|ekoregijo]] travišč in savan, znano tudi kot ''aluvialno slano močvirje Tigris-Evfrat''. Ekoregija vključuje mezopotamska močvirja in Šadegan Ponds, mokrišče na spodnjem toku reke Karun v sosednjem Iranu.<ref name="wwf1">{{WWF ecoregion|name=Tigris-Euphrates alluvial salt marsh|id=pa0906}}</ref> Močvirja so sestavni del obalnega zdravja, saj filtrirajo onesnaževala in odpadke, preden dosežejo zaliv, čeprav se je ta zmogljivost znatno zmanjšala po njihovem izsuševanju.<ref name=":0">Richardson, Curtis J., and Najah A. Hussain. “Restoring the Garden of Eden: An Ecological Assessment of the Marshes of Iraq.” ''BioScience'' 56, no. 6 (June 2006): 477, 487. {{doi|10.1641/0006-3568(2006)56}}[477:rtgoea]2.0.co;2.</ref> Močvirje služi tudi kot drstišče in vzgajališče obalnih vrst rib in kozic.<ref name="Richardson, Curtis J. 2005">Richardson, Curtis J., Peter Reiss, Najah A. Hussain, Azzam J. Alwash, and Douglas J. Pool. “The Restoration Potential of the Mesopotamian Marshes of Iraq.” ''Science'' 307, no. 5713 (2005): 1307–11. {{doi|10.1126/science.1105750}}.</ref>

Na sezonskih in trajnih močvirjih prevladujejo vodne rastline, vključno s trstičjem (Navadni trst - ''Phragmites australis''), južnim rogozom (''Typha domingensis'') in papirjevcem (''Cyperus papyrus''). Obrežni gozdovi topola (predvsem ''Populus euphratica''), tamarisk ali solna cedra (''Tamarix pentandra'' in ''Tamarix meyeri'') in potočne vrbe (predvsem ''Salix acmophylla'') se pojavljajo na otokih in rečnih bregovih.<ref>Naval Intelligence Division (2014) ''Iraq & The Persian Gulf''. Routledge, Sep 3, 2014.</ref>

Močvirje je dom 40 vrstam ptic in več vrstam rib. Določa mejo območja za številne vrste ptic. V močvirjih živijo plamenci, pelikani in čaplje. Močvirja so bila nekoč dom velikemu številu ptic in vmesna postaja za mnoge druge ptice selivke, ko so potovale iz Sibirije v Afriko. Ogroženih je od 40 % do 60 % svetovne populacije marmorirane race (''Marmaronetta angustirostris''), ki živi v močvirjih, skupaj z 90 % svetovne populacije basrske trsnice (''Acrocephalus griseldis'').<ref>{{navedi splet|title=Iraq's Marshes Show Progress toward Recovery|url=http://www.wildlifeextra.com/go/news/good-iraqimarshes.html#cr|publisher=Wildlife Extra|access-date=7 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100509195006/http://www.wildlifeextra.com/go/news/good-iraqimarshes.html#cr|archive-date=9 May 2010|url-status=dead}}</ref> V nevarnosti sta tudi [[sveti ibis]] (''Threskiornis aethiopicus'') in afriški strelec (''Anhinga rufa'').<ref>{{navedi splet|last=Harper|first=Nicki|title=Marsh Arabs of Iraq|url=http://www.sprol.com/2007/03/marsh-arabs/|publisher=Sprol|access-date=7 August 2010|date=March 14, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215171400/http://www.sprol.com/2007/03/marsh-arabs/|archive-date=15 December 2018|url-status=dead}}</ref> Podvrsta [[siva vrana|sive vrane]], znana kot mezopotamska vrana, najdemo v tem delu južnega Iraka.<ref>[https://www.kuwaitbirds.org/birds/mesopotamian-crow "Mespotamian Crow". ''kuwaitbirds.org'', accessed  8 July 2020]</ref> Sedem vrst je zdaj izumrlo v močvirjih, vključno z indijskim grebenastim ježevcem (''Hystrix indica''), Bunnovo kratkorepo podgano (''Nesokia bunnii'') in močvirskim sivim [[volk]]om. Izsuševanje močvirij je povzročilo znaten upad bioproduktivnosti; po strmoglavljenju režima Sadama Huseina z večnacionalnimi silami je bil pretok vode v močvirje obnovljen in ekosistem se je začel obnavljati.<ref>U.S. National Aeornautics and Space Administration. 2008</ref>

Obstaja precejšnja zmeda v zvezi s statusom evrazijske [[vidra|vidre]] in endemične podvrste gladkodlake vidre (''Lutrogale perspicillata'') v regiji, vendar so nedavne raziskave potrdile, da obe še vedno preživita.<ref>Al-Sheikhly, O.F.; and Nader, I.A. (2013). ''[http://www.otterspecialistgroup.org/Bulletin/Volume30/AlSheikhly_Nadar_2013.pdf The Status of the Iraq Smooth-coated Otter Lutrogale perspicillata maxwelli Hayman 1956 and Eurasian Otter Lutra lutra Linnaeus 1758 in Iraq.]'' IUCN Otter Spec. Group Bull. 30(1).</ref>

== Prebivalci ==
Močvirski Arabci živijo v osamljenih vaseh z dovršenimi hišami iz trstičja po močvirjih, do katerih se pogosto pride le s čolnom. V vsakdanjem življenju uporabljajo tudi ribe, gojenje riža, vodne bivole in druge vire. V 1950-ih je bilo po ocenah 500.000 močvirskih Arabcev. To prebivalstvo se je po izčrpavanju in Sadamovem nasilnem maščevanju zmanjšalo na približno 20.000, med 80.000 in 120.000 pa jih je pobegnilo v sosednji Iran.<ref>{{navedi splet|last=ROJAS-BURKE|first=JOE|date=May 14, 2003|title=IRAQ'S MARSH ARABS, MODERN SUMERIANS|url=http://www.simplysharing.com/sumerians.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110527021202/http://www.simplysharing.com/sumerians.htm|archive-date=27 May 2011|access-date=7 August 2010|publisher=Simply Sharing}}</ref> Po invaziji na Irak leta 2003 so se Močvirski Arabci začeli vračati v močvirja.<ref name="mar90">{{navedi splet|last=Sorel|first=Marc A.|date=November 2009|title=A Return to Normalcy? The Restoration of Iraq's Marshlands|publisher=Foreign Policy Digest}}</ref> Mnogi so podrli nasipe in jezove, ki jih je zgradil Sadam.

Iraška vlada je zagotovila podporo prek kanalov, kot je ''Iraq Cultural Health Fund'', ki financira 'Močvirske Arabce v njihovih prizadevanjih za zaščito tradicionalnih kulturnih praks.<ref>Akerman, Iain. “'Ark Re-Imagined' - Reviving the Cultural Heritage and Lost Knowledge of the Marsh Arabs.” Arab News, May 21, 2021. https://www.arabnews.com/node/1862251/lifestyle .</ref> Kljub temu ostajajo ena izmed najbolj zapostavljenih iraških populacij, ki se borijo za zdravstveno varstvo, čisto pitno vodo in ustrezno prehrano.<ref>Lewis, Philip, Ali Nasser Al-Muthanna, Preeti Patel, and Baroness Nicholson of Winterbourne. “Effect of Armed Conflict on Health of Marsh Arabs in Southern Iraq.” ''The Lancet'' 381, no. 9870 (March 16, 2013): 959–61. {{doi|10.1016/s0140-6736(13)60282-2}}.</ref>

Ko močvirja postajajo vse bolj slana in onesnažena, so se številni močvirski Arabci ponovno prisiljeni preseliti. Za tiste, ki ostanejo, je njihov tradicionalni način življenja ogrožen. Močvirja so priskrbela 60 odstotkov iraških rib; to število se je zmanjšalo na enomestno številko. To, skupaj s pomanjkanjem pitne vode za vzrejo vodnih bivolov, žene nekatere Močvirske Arabce na močvirna območja, kjer gojijo žito.

== Zgodovina ==
[[File:Campaign in southern Iraq of Ashurbanipal - fighting in the marshes.jpg|thumb|Kampanja v močvirjih južne Babilonije med vladavino [[Asurbanipal]]a. Prikaz asirskih vojakov na čolnu, ki lovijo sovražnike, ki poskušajo pobegniti; nekateri se skrivajo v trsju.]]

V 4. tisočletju pred našim štetjem so se prve pismene družbe pojavile v južni Mezopotamiji, ki jo pogosto imenujejo 'zibelka civilizacije', v [[Uruško obdobje|obdobju Uruk]] pa so se tam razvila prva mesta in zapletene državne birokracije. Zaradi geografske lege in ekoloških dejavnikov [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]], rodovitnega območja v obliki polmeseca, ki poteka od porečja [[Nil]]a v [[Egipt]]u, proti severu ob sredozemski obali v [[Palestina (regija)|Palestini]] in [[Izrael]]u ter spet proti jugu ob Evfratu in Tigrisu proti Perzijskem zalivu so civilizacije lahko razvile kmetijske in tehnološke programe. Ključni povod je bila dostopnost divjih užitnih rastlinskih vrst. Kmetovanje se je pojavilo zgodaj v rodovitnem polmesecu, ker je bilo na tem območju veliko divje pšenice in vrst stročnic, ki so bile hranljive in jih je bilo enostavno udomačiti.<ref>{{navedi splet|last=Brown|first=Robert W.|title=Ancient Civilizations to 300 BC Introduction: The Invention and Diffusion of Civilization|url=http://www.uncp.edu/home/rwb/lecture_ancient_civ.htm|publisher=University of North Carolina|access-date=7 August 2010|year=2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20120726043113/http://www.uncp.edu/home/rwb/lecture_ancient_civ.htm|archive-date=26 July 2012|url-status=dead}}</ref>

V 10. in 11. stoletju je bilo močvirje kraj države Batihah, ki jo je ustanovil 'Imran ibn Šahin.

=== Izsuševanje in poznejša prizadevanja za obnovo ===
[[Image:Iraq marshes 1994.jpg|thumb|300px|Zemljevid mezopotamskih močvirij iz leta 1994 z značilnostmi izsuševanja]]

Izsuševanje mezopotamskih močvirij se je začelo v 1950-ih z osrednjimi močvirji in se postopoma pospešilo, ko je vplivalo na drugi dve glavni močvirji do začetka 21. stoletja z invazijo na Irak leta 2003. Izsuševanje močvirij je bilo sprva namenjeno povrnitvi zemlje za kmetijstvo skupaj z raziskovanjem nafte, kasneje pa je služilo kot kazen za šiitske Arabce kot odgovor na vstaje leta 1991 v Iraku. V veliki meri je bilo posledica jezov, nasipov in drugih vodnih struktur, zgrajenih v Iraku, vendar se je poslabšalo zaradi gradnje jezov gorvodno v Siriji in Turčiji.<ref name="irqeco">{{navedi splet|last=Askari|first=Masour|title=Iraq's Ecological Disaster|url=http://www.int-review.org/terr36a.html|publisher=International Review|access-date=7 August 2010|date=February 12, 2003|archive-date=18 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118131803/http://www.int-review.org/terr36a.html|url-status=dead}}</ref>

Medtem ko so britanski inženirji sodelovali z iraško vlado, je Frank Haigh leta 1951 razvil ''Haighovo poročilo''. Njegovo poročilo je priporočilo kompleks kanalov, zapor in nasipov na spodnjih delih Tigrisa in Evfrata. Te strukture za nadzor vode bi lahko uporabili za izsuševanje močvirij in tako ustvarili donosna kmetijska zemljišča. Leta 1953 se je začela gradnja tretje reke ali glavnega odtoka in kasneje reke Sadam, ki bi odvajala vodo iz osrednjega močvirja pod Evfratom in skozi kanal na koncu v Perzijski zaliv. Dela na Tretji reki in drugih projektih izsuševanja, zlasti za Havizehovo močvirje, so hitro napredovala v 1980-ih med iransko-iraško vojno, da bi Iračanom omogočili taktično prednost v močvirjih. Del Hammarskega močvirja je bil leta 1985 tudi izsušen, da bi očistili območje za raziskovanje nafte.<ref>{{navedi splet|title=Iraq and Kuwait 1972, 1990, 1991, 1997 |url=http://earthshots.usgs.gov/Iraq/Iraqtext |publisher=NASA |access-date=7 August 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021028200910/http://earthshots.usgs.gov/Iraq/Iraqtext |archive-date=28 October 2002 }}</ref>

Po [[zalivska vojna|zalivski vojni]] leta 1991 so se šiitski muslimani v južnem Iraku uprli Sadamu Huseinu, ki je nato zatrl upor in dodatno pospešil izsuševanje osrednjega in Hammarskega močvirja, da bi izgnal šiite, ki so se zatekli v močvirja. Z izjemo drenažne črpalne postaje Nasirija je bila 565 km dolga Tretja reka dokončana leta 1992 in dva druga kanala sta bila zgrajena južno in skoraj vzporedno z njo. Eden, kanal ''Mati bitk'', je bil zgrajen, da bi preusmeril tok Evfrata južno pod Hammarskega močvirja. Drugič, 240 km dolg kanal ''Zvestoba vodji'', znan tudi kot ''Basrah Sweetwater Canal'', ki izvira v regiji spodnjega toka Evfrata, je zbiral vodo iz konca reke Gharaf in jo preusmerjal pod Evfrat, stran od osrednjih močvirij in pod Hammarsko močvirje proti Basri.<ref>{{navedi splet|title=Water Resources and Public Works Sector |url=https://www.rebuilding-iraq.net/portal/page?_pageid=95,77607&_dad=portal&_schema=PORTAL |publisher=Joint Contracting Command Iraq-Afghanistan |access-date=14 August 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100714040827/https://www.rebuilding-iraq.net/portal/page?_pageid=95%2C77607&_dad=portal&_schema=PORTAL |archive-date=14 July 2010 }}</ref> Reka Glory je bila zgrajena za preusmerjanje vode iz Tigrisovih južnih pritokov proti vzhodu in vzporedno vzdolž Tigrisa, dokler niso dosegli Evfrata blizu njegovega sotočja s Tigrisom pri Kurni.

Do invazije na Irak leta 2003 so močvirja izgubila 90 % svoje velikosti iz prejšnjih desetletij. Centralno in Hammarsko močvirje je bilo skoraj izsušeno in ostalo je le 35 % Havizehovega močvirja. Po invaziji so domačini uničili nasipe. Skupna prizadevanja iraške vlade, Združenih narodov, ameriških agencij in rekordne padavine v Turčiji so pomagala začeti obnovo močvirij.<ref>{{navedi splet|title=Water returns to Iraqi marshlands|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4177852.stm|publisher=BBC News|access-date=7 August 2010|date=24 August 2005}}</ref> Do konca leta 2006 je bilo 58 % prvotnih močvirij ponovno potopljenih. Drenažna črpalna postaja Nasirija je bila dokončana leta 2009, kar je omogočilo, da se Tretja reka uporablja za kmetijsko drenažo.<ref name="jans9">{{navedi splet|title=January 30th, 2009 Report to Congress|url=http://www.sigir.mil/files/quarterlyreports/January2009/Report_-_January_2009.pdf#view=fit|publisher=Special Inspector General for Iraq Reconstruction|access-date=14 August 2010|page=65|date=January 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717015121/http://www.sigir.mil/files/quarterlyreports/January2009/Report_-_January_2009.pdf#view=fit|archive-date=17 July 2011|url-status=dead}}</ref> Nedavna suša in nadaljnja gradnja in delovanje gorvodnih jezov v Turčiji, Siriji in Iranu so do leta 2009 zmanjšali močvirje na približno 30 % prvotne velikosti. Turčija je zgradila najmanj 34 jezov na rekah Tigris in Evfrat, kar ogroža obnovo močvirij.

Z najvišje vrednosti okoli 75 %, obnovljene leta 2008, so se mokrišča do pomladi 2015 zmanjšala na 58 % njihove povprečne ravni pred izsuševanjem. Medtem ko je gladina vode padla, se je slanost na nekaterih območjih povečala na 15.000 delcev na milijon, s 300 do 500 ppm v 1980-ih. »Ko je bil vodostaj reke visok, je Tigris z nizko slanostjo naplavil močvirja, jih očistil in slane ostanke potisnil v slanejši Evfrat, ki teče vzdolž zahodnega roba. Zdaj pa je Tigris tako nizek, da Evfrat zagotavlja večina vode v močvirjih.«<ref>{{navedi splet|title=Iraq's Famed Marshes Are Disappearing—Again|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/07/150709-iraq-marsh-arabs-middle-east-water-environment-world|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711065752/http://news.nationalgeographic.com/2015/07/150709-iraq-marsh-arabs-middle-east-water-environment-world/|url-status=dead|archive-date=July 11, 2015|publisher=National Geographic|access-date=9 October 2017|date=July 9, 2015}}</ref>

Vlada daje prednost zagotavljanju vode mestom ob Tigrisu in Šat el Arabu, kar ima za posledico zmanjšan pretok v močvirje.

=== Grožnje zaradi podnebnih sprememb in onesnaženja ===
Temperature v regiji so se dvignile za več kot 0,5 stopinje Celzija na desetletje, kar je povzročilo sušo v Iraku in v sosednjih državah, katerih vode se izlivajo v Tigris in Evfrat. V kombinaciji z jezovi navzgor je to zmanjšanje vode povzročilo, da so se tri primarna močvirja razdrobila na 10 manjših močvirij.

Ogromne količine neobdelanih odplak in drugih onesnaževal se odvržejo v Tigris in Evfrat, se pomikajo dolvodno v močvirja in dodatno poslabšajo kakovost vode.<ref>Lewis, Philip, Ali Nasser Al-Muthanna, Preeti Patel, and Baroness Nicholson of Winterbourne. “Effect of Armed Conflict on Health of Marsh Arabs in Southern Iraq.” ''The Lancet'' 381, no. 9870 (March 16, 2013): 959–60. {{doi|10.1016/s0140-6736(13)60282-2}}.</ref><ref>Al‐mudaffar Fawzi, Nadia, Kelly P. Goodwin, Bayan A. Mahdi, and Michelle L. Stevens. “Effects of Mesopotamian Marsh (Iraq) Desiccation on the Cultural Knowledge and Livelihood of Marsh Arab Women.” ''Ecosystem Health and Sustainability'' 2, no. 3 (January 2016): 4, 12. {{doi|10.1002/ehs2.1207}}.</ref>

== Sklici ==
{{sklici}}
* U.S. National Aeronautics and Space Administration. 2008. [https://web.archive.org/web/20061013185956/http://www.visibleearth.nasa.gov/view_rec.php?id=6630 NASA Visible Earth from 2004 satellite photography]

== Zunanje povezave ==
* {{WWF ecoregion|name=Tigris-Euphrates alluvial salt marsh|id=pa0906}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=1T_rVWsF7Q0 Mesopotamian Marshes in Basra erea] (VIDEO)
* [https://web.archive.org/web/20070519163552/http://www.crimesofwar.org/special/Iraq/news-marshArabs.html Saddam Hussein's Crimes of War]
* [http://www.rferl.org/content/Article/1347569.html Radio Free Europe Radio Liberty]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iraku]]
[[Kategorija:Geografija Iraka]]
[[Kategorija:Mezopotamija]]