Ogled vira Marksizem

[[Slika:Karl Marx.jpg|thumb|Marksizem izhaja iz del filozofa [[Karl Marx|Karla Marxa]]]]
[[Slika:Engels.jpg|thumb|thumb|Marxov tesni sodelavec, [[Friedrich Engels]]]]

'''Marksízem''' je dobil ime po nemškem mislecu [[Karl Marx|Karlu Marxu]] (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj. Vključuje specifično razumevanje človeka, družbe in zgodovine. Marksizem sebe v najširšem smislu razume kot misel, ki na prvo mesto postavlja pravico in svobodo, da človek uresniči vse svoje zmožnosti. Vključuje tako [[filozofija|filozofsko vedenje]] kot [[politična ekonomija|politično ekonomijo]], [[sociologija|sociologijo]] in [[Historični materializem|materialistični]] pogled na vse pojave v [[narava|naravi]] in družbi. S celovitostjo pogledov predstavlja [[svetovni nazor]]. Umestimo ga lahko tudi kot politično [[doktrina|doktrino]], ne nazadnje v smislu Marksovega izreka<ref>11. teza iz kratkega Marxovega zapisa "Teze o Feuerbachu"; [https://web.archive.org/web/20110920000000/http://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1845/o_feuerbachu.htm Marx o Feuerbachu], vpogledano 2011-09-20; sicer v Marx Engels Izbrana dela, 2. zvezek,Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979</ref>
<br> ''»Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo«''. 

== Nastanek in razvoj marksizma ==
Začetkom sta botrovala predvsem ekonomska doktrina [[Adam Smith|Adama Smitha]] in [[David Ricardo|Ricarda]], pa tudi misel [[utopični socializem|utopičnega socializma]]. S filozofskega vidika marksizem povezuje [[dialektika|dialektiko]] z [[materializem|materializmom]], ki sta temeljni filozofski prvini te smeri. 

Marksistična šola ima korenine v delih [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]], pri čemer pa se je filozofija in praksa marksizma razvijala v različne smeri. Glede na pojmovanje marksizma v [[Francija|Franciji]] okoli leta 1880 je F. Engels v nekem pismu citiral Marxovo izjavo: »Prav gotovo pa jaz nisem marksist« <ref>[https://web.archive.org/web/20110920000000/http://www.marxists.org/archive/marx/works/1882/letters/82_11_02.htm Letters of Frederick Engels (Pisma F. Engelsa) 1882], Zbrana dela Marxa in Engelsa, Vol. 46, str. 353, Moskva 1924</ref>.

Marksizem je nastal v drugi četrtini devetnajstega stoletja kot doktrina v delavskem gibanju, ki je v 19. stoletju postajalo vse bolj pomembno. Popularizacijo Marxovih del je mogoče pripisati Engelsovemu delu ''Anti-Dühring'', ki je izšlo 1878. leta, katerega prvi del je bil objavljen v branem [[pamflet]]u z naslovom ''Socialism: utopian and scientific'' (Socializem: utopični in znanstveni). Engels je marksizem predstavil kot posebno šolo družbene in politične teorije, ki je izšla iz najbolj naprednih dognanj in metod filozofije, politične ekonomije in [[socializem|socializma]]. Marksizem je postal vodilo praksi, ki ni temeljila na [[utopija|utopičnih]] idejah, marveč je bil plod znanstvenega razumevanja znanosti in sodobnega [[kapitalizem|kapitalističnega]] sistema.

Marksistična misel je postala doktrina večine političnih strank, ki so zagovarjale interese delavstva oziroma [[proletariat]]a. Prva politična stranka, ki je prevzela njegove podmene, je bila nemška socialno demokratska stranka, ki je marksizem prevzela proti koncu 19. stoletja. Toda politični program so kmalu prilagodili v skladu z [[revizionizem|revizionističnimi]] tendencami, tako da čista marksistična misel kmalu izgine iz političnega prostora. Iz nje sicer izhajajo [[komunizem|komunistične]] stranke, toda marksizma in komunizma ne moremo povsem izenačevati. 

Marx je svojo filozofsko misel gradil prevsem med letoma 1843 in 1847. Med pomembna dela tega obdobja sodijo: Kritika Heglove filozofije (1843), Ekonomsko-filozofski rokopisi (1844), Sveta družina (1845), Teze o Feuerbachu (1845/46) in Beda filozofije (1847). Prav tako je misel predstavil v Komunističnem manifestu (1848), ki sta ga, tako kot Sveto družino, napisala skupaj z Engelsom. Politično-ekonomsko misel je dodatno predstavil v H kritiki politične ekonomije (1859) in Kapital (zlasti v prvem delu, ki je izšel 1867. leta).

V dvajsetem stoletju se je marksizem razvejal in postal bogatejši za marsikatero spoznanje. Nastal je tako imenovani marksizem-leninizem, ki k marskistični misli doda [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] analizo [[imperializem|imperializma]]. O marksizmu je pisal tudi [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]. Toda tako Leninova kot Stalinova misel predstavljata teoretični in praktični odmik od filozofskih temeljev marksizma.  

== Uresničevanje Marxa-Lenin ==
Lenin je v svoji interpretaciji marksizma obranil pomen marksističnega materializma in dialektike,
pri čemer je dokazoval neizbežnost pri znanstvenem obravnavanju 
družbenega razvoja. Ostro se je zoperstavil neokantovskemu revizionizmu,
ki je bil tedaj navzoč. 
Bil je zelo kritičen do lastnih stališč in pogledov ter se na tak 
način zavzel za neprestani razvoj filozofske misli. Možnost razvoja je 
videl predvsem v plodnem razpravljanju o vsem, kar je pomembnega v 
filozofiji in kar napreduje spoznanje o človeštvu in razvoj. Tako je v 
marksistično misel vnesel močno komponento, nasprotno dogmatizmu, kenservativizmu in samozadovoljstvu.

Ključno vprašanje diktature proletariata je po Leninu ustvarjanje tipa 
družbene organizacije, v kateri bo oblast v rokah delavnega ljudstva in 
ne obratno, torej da bo oblast nad proletarci. V tem smislu nadaljuje 
Marxovo in Engelsovo misel o tem, da mora država v socializmu odmreti. 
Prav zato je v začetku revolucije večkrat poudarjal pomen neposrednega 
upravljanja prek komun.
Lenin se je tako postavil zoper dve socialistični interpretaciji tega 
vprašanja. Zavrnil je socialdemokratsko teorijo o čistem demokratizmu in
birokratsko-etatistično teorijo, ki je stremela k diktaturi 
birokracije. O tem je največ pisal v [[Država in revolucija|Država in revolucija (1917)]] in 
Narodne naloge sovjetske oblasti (1918).

V 20. stoletju so iz marksizma izhajali in ga kritizirali mnogi pomembni misleci. Med njimi je madžarski mislec [[Georg Lukács]], ki je menil, da je vsak predmet treba opazovati z vidika celote. Nemški filozof [[Ernst Bloch]] je hotel v marksizem vpeljati pojma utopičnost in upanje, poudarjal pa je humanistični del Marxove filozofije. [[Herbert Marcuse]], predstavnik [[Frankfurtska šola|frankfurtske šole]], je s [[psihoanaliza|psihoanalizo]] dokazoval, da nekatera dejstva onemogočajo, da bi se krize življenja in družbe rešile po idejah Marxa in želi zmanjšati delež marksističnih idej v tedanji filozofiji. Italijanski mislec [[Antonio Gramsci]] pa je iz marksizma izpeljal teorijo o vodenju družbe.

== Uresničevanje Marxa-Mao ==
Klub temu, da se je Maovo vodenje Kitajske močno oddaljilo od marksistčnih teorij, je bilo potrebno, da se je postavil sistem oziroma način vodenja države, je vpliv še zmeraj zelo viden. Mao se je na začetku svojega političnega udestovanje videl kot popolnega marksista in to je bilo tudi potrebna, da je revolucija sploh potekla. Tako se je marksizem na kitajskem počasi preoblikoval in se na koncu spremenil v maonizem.

Osnova marksističnih teorij so delavci, ki naj bi vodili revolucijo, Mao pa je postavil na čelo kmete, saj naj bi bila človeška moč močnejša od tehnologije. Marx je v ospredje postavljal tudi neprestano napredovanje države, kar je razvidno tudi v Maovem vodenju (velik skok naprej), razlika je le v tem, da je na Kitajskem napredovanje potekalo neprenehoma, Marx pa je zagovarjal počasne korake. Največji vpliv marksistčnih teorij na Maa je posreden, saj je znano, da se je Mao najbolj zgledoval po Stalinu (ki je bil marksist), od katerega je prevzel kult voditelja države in gospodarske reforme.

== Nekateri poudarki ==
Marx je [[Ludwig Andreas Feuerbach|Feuerbachov]] materializem doživljal kot da le-ta človeka obravnava kot abstraktno ter ne upošteva konkretnih življenjskih pogojev in razmer. Zavedal se je, da mu manjka zgodovinski vidik oziroma razsežnost. Pravi, da v zgodovini obstajajo zakonitosti, ki pa bi jih bilo dobro najti in jih obrniti v človekov prid. 

Marksizem oziroma [[dialektika|materialistična dialektika]], kakor jo je mogoče poimenovati, sloni na temeljnem pojmu »[[praksa]]«, ki pomeni zavedno spreminjanje sveta. Vse, kar naj bi nam bilo dano, sta zgodovina in naše izkušnje, ki naj bi se prenašale iz roda v rod. Ta del marksizma je poimenovan tudi [[materializem|zgodovinski materializem]]. Marx je v svojih delih izražal ideje, da se zasebna lastnina ukine in da se združuje humanizem s komunizmom. 

Marx je v predgovoru k delu ''H kritiki politične ekonomije'' predstavil svoj pogled na družbo. Med drugim je zapisal, da je družba zgrajena na ekonomskih temeljih, na kateri stoji politična in pravna nadgradnja oziroma ''superstruktura'', ki ji ustrezajo oblike družbene misli. Marx vir družbenih sprememb vidi v preoblikovanju ekonomskih odnosov, ki so rezultat razvoja produkcijskih sil. 

Da sta se tako Engels kot Marx zavzemala za spreminjanje sveta, se pokaže leta 1848, ko izide njun politični manifest ([http://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch00.htm Komunistični manifest]), a ju poraz revolucij po Evropi razočara. Eden od delov marksizma, ko se je Marx začel ukvarjati z ekonomsko strukturo kapitalistične družbe, je tudi njegova ideja, da proletarske revolucije vodijo v nov družbeni red, počasi pa v brezrazredno družbo. 

Marx je ugotovil, da je v [[kapitalizem|kapitalizmu]] delo postala komodificirana dobrina, kar povzroča dodatno [[alienacija|alienacijo]] oziroma odtujevanje. Konec alienacije predvideva nastanek [[komunizem|komunizma]], ki med drugim vključuje ukinitev zasebne lastnine na splošno, še zlasti pa dela, kot ga pozna in spodbuja kapitalizem. Kapitalizem kreira vse bolj številčen družbeni sloj, ki ne more prodati nič drugega kot svoje delo in je torej zainteresiran za ukinitev zasebne lastnine.

Marcuse, Adorno in Horkheimer so bili najvidnejši predstavniki Frankfurtske šole, torej tistega dela marksizma in levice, ki se je odločno in kritično postavil povprek zoper stalinizmu, realnem socializmu in celotnem vzhodnoevropskem marksizmu.

== Kritična teorija ==

V širšem smislu pod kritično teorijo razumemo vse kar nasprotuje »establishmentu«, vsemu tistemu kar je institucionalizirano, kar je del vladajočega reda v sociologiji (ne v družbi). 

V ožjem smislu pod kritično teorijo razumemo samo t. i. [[Frankfurtska šola|Frankfurtsko šolo]].

Predstavniki: 
[[Max Horkheimer]],
[[Theodor Wiesengrund Adorno|Theodor Adorno]],
[[Herbert Marcuse]],
[[Erich Fromm]],
[[Walter Benjamin]],
[[Franz Leopold Neumann|Franz Neumann]] in 
[[Jürgen Habermas]].

== Marksizem v ekonomiji ==
'''Marksistična ekonomija''' oziroma marksistična šola [[ekonomija|ekonomske]] misli je smer v ekonomski [[znanost]]i, ki se je razvila na temelju ekonomske teorije, ki jo je v 19. stoletju razvil [[Karl Marx]]. 

Po izvedbi [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]], leta [[1917]], v [[Rusija|Rusiji]], so [[boljševiki]], pod vodstvom Lenina, v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] prepovedali poučevanje znanstvene ekonomije in dovolili zgolj poučevanje in študij marksistične ekonomije. Po njihovem zgledu so ekonomske šole v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]], deloma tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] oziroma [[Slovenija|Sloveniji]], uvedli marksistično ekonomijo.

== Pomembni marksisti ==
Čepraj je seznam marksističnih mislecev precej obsežen in najbrž je težko enega misleca postaviti za bolj pomembnega kot druge, vendarle velja, da med najbolj vplivne sodijo:
* [[Karl Marx]]
* [[Friedrich Engels]]
* [[Karl Kautsky]]
* [[Lenin]]
* [[Leo Trocki]]
* [[Rosa Luxemburg]]
* [[Georg Lukács]]
* [[Antonio Gramsci]]
* [[Frankfurtska šola]]
* [[Louis Althusser]]
* [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]
* [[Mao Cetung]]
* [[Ernst Bloch]]
* [[Karl Korsch]]

== Glej tudi ==
* [[socializem]]
* [[komunizem]]
* [[kapitalizem]]

== Viri ==
{{opombe}}
* Seminarska: Frankfurtska šola oz. kritična teorija, junij 2008

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |title=Fidel: A Biography of Fidel Castro|url=https://archive.org/details/fidelbiographyof0000bour|last=Bourne  |first=Peter G.|date=1986|publisher=Dodd, Mead & Company|location=New York|ref=Bou86}}
* {{navedi knjigo |title=The Revolutionary Ideas of Karl Marx|url=https://archive.org/details/revolutionaryide0000call_i2b6|last=Callinicos |first=Alex|authorlink=Alex Callinicos|date=2010|origyear=1983|publisher=Bookmarks|location=Bloomsbury, London|isbn=978-1-905192-68-7|ref=Cal10}}
* {{navedi knjigo |title=My Life: A Spoken Autobiography|url=https://archive.org/details/fidelcastromylif0000cast|last1=Castro |first1=Fidel|last2=Ramonet|first2=Ignacio |date=2009|publisher=Scribner|location=New York|isbn=978-1-4165-6233-7|ref=Cas09}}
* {{navedi knjigo |title=The Real Fidel Castro|url=https://archive.org/details/realfidelcastro00colt_0|last=Coltman |first=Leycester|date=2003|publisher=Yale University Press|location=New Haven and London|isbn=978-0-300-10760-9|ref=Col03}}
* {{navedi knjigo |title=Prehistorian: A Biography of V. Gordon Childe|last=Green |first=Sally|date=1981|publisher=Moonraker Press|location=Bradford-on-Avon, Wiltshire|isbn=0-239-00206-7|ref=Gre81}}
* {{navedi knjigo |title=Karl Marx: A Brief Biographical Sketch with an Exposition of Marxism|last=Lenin |first=Vladimir|authorlink=Vladimir Lenin|date=1967|origyear=1913|publisher=Foreign Languages Press|location=Peking|isbn=|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1914/granat/index.htm|accessdate=2014-06-17|no-pp=|ref=Len67}}
* {{navedi knjigo |title=Wage Labour and Capital|last=Marx |first=Karl|authorlink=Karl Marx|date=1849|publisher=Neue Rheinische Zeitung|location=Germany|isbn=|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1847/wage-labour/index.htm|accessdate=2014-06-17|no-pp=|ref=Mar49}}
* {{navedi knjigo |title=A History of Archaeological Thought|url=https://archive.org/details/historyofarchaeo0000trig|edition=2. |last=Trigger |first=Bruce G.|authorlink=Bruce Trigger|date=2007|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-60049-1|no-pp=|ref=Tri07}}
{{Refend}}
* {{navedi knjigo |author=Avineri, Shlomo|date=1968|title=The Social and Political Thought of Karl Marx|publisher=Cambridge University Press|authorlink=Shlomo Avineri}}
* {{navedi knjigo |author=Dahrendorf, Ralf|title=Class and Class Conflict in Industrial Society|url=https://archive.org/details/classclassconfli00dahr|date=1959|authorlink=Ralf Dahrendorf|location=Stanford, CA|publisher=Stanford University Press}}
* [[Jon Elster]], ''An Introduction to Karl Marx''. Cambridge, England, 1986.
* Michael Evans, ''Karl Marx''. London, 1975.
* Stefan Gandler, [http://www.brill.com/products/book/critical-marxism-mexico ''Critical Marxism in Mexico: Adolfo Sánchez Vázquez and Bolívar Echeverría''], Leiden/Boston, Brill Academic Press, 2015. 467 pages. ISBN 978-90-04-22428-5.
* {{navedi knjigo |author=Kołakowski, Leszek|title=Main Currents of Marxism|date=1976|publisher=Oxford University Press|authorlink=Leszek Kołakowski}}
* {{navedi knjigo |author=Parkes, Henry B. |title=Marxism: An Autopsy|date=1939|location=Boston|publisher=Houghton Mifflin|authorlink=Henry Bamford Parkes}}
* {{cite encyclopedia |last1=Prychitko |first1=David L. |editor-first=David R. |editor-last=Henderson |encyclopedia=[[Concise Encyclopedia of Economics]] |title=Marxism |url=http://www.econlib.org/library/Enc/Marxism.html |date=2008 |edition= 2. |publisher=[[Library of Economics and Liberty]]}}
* Robinson, Cedric J.: ''Black Marxism: The Making of the Black Radical Tradition'', 1983, Reissue: Univ North Carolina Press, 2000
* Rummel, R.J. (1977) ''[http://www.hawaii.edu/powerkills/NOTE12.HTM Conflict In Perspective]'' Chap. 5 ''[http://www.hawaii.edu/powerkills/CIP.CHAP5.HTM Marxism, Class Conflict, and the Conflict Helix]''
* {{navedi knjigo |last=Screpanti|first=E|author2=S. Zamagna|date=1993|title=An Outline of the History of Economic Thought|url=https://archive.org/details/outlineofhistory0000scre}}
* Shenfield, S.D. [https://web.archive.org/web/20081112101246/http://www.cdi.org/russia/johnson/2008-204.cfm ''Vladislav Bugera: Portrait of a Post-Marxist Thinker'']
* {{navedi knjigo |author=McLellan, David|title=Marxism After Marx|date=2007|location=Basingstoke|publisher=Palgrave Macmillan}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|marksizem|Marksizem}}
* [http://www.marxists.org/ Marksistični spletni arhiv]
[[Kategorija:Marksizem|*]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Socializem]]
[[Kategorija:Komunizem]]
[[Kategorija:Karl Marx]]
[[Kategorija:Materializem]]