Ogled vira Mapuči

{{ethnic group|
|group=Mapuči (Araukanci)
|image=
|poptime=okoli 900.000 <!--est. from last census, see chilean demographics -->
|popplace=[[Čile]], [[Argentina]]
|rels=lastna vera in [[katolicizem]]
|langs=[[mapudungun]], [[španščina]]
|related=[[Pikunči]], [[Diaguiti]]
}}
'''Mapuči''' ([[španščina|špansko]]: ''Mapuche''), včasih tudi '''Araukanci''', so [[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]]) [[ljudstvo]], ki živi v osrednjem delu [[Čile|Čila]] in deloma v [[Argentina|Argentini]]. 

== Izvor imena ==
V [[mapudungun]]u ''mapuče'' pomeni ljudje (''če'') z dežele oz. zemlje (''mapu''). V [[španščina|španščini]] je ljudstvo znano pod imenom ''Araucanos'' (Araukanci). Splošno veljavno mnenje, da naj bi to ime izviralo iz [[kečuanščina|kečuanske]] besede za ''arauco'' (upornik), ne drži. Verjetneje izhaja iz krajevnega imena [[Arauco]], kar pomeni »''glinena voda''«.

== Zgodovina ==
Čeprav niso bili organizirani v [[država|državo]] ali sorodno strukturo, so se Mapuči uspešno upirali [[Inki|inkovskemu]] podjarmljenju. Šele od takrat je znana tudi njihova [[zgodovina]].

Od začetka [[16. stoletje|16. stoletja]] so z učinkovito [[gverila|gverilsko]] taktiko, izvirnim [[orožje]]m in učenjem od nasprotnikov uspešno kljubovali [[Španija|španskim]] kolonizatorjem in se nikdar niso pustili podjarmiti. Reka [[Biobío]] je predstavljala pomembno naravno utrdbo za obrambo pred vsiljivci. Upor je znan tudi pod imenom [[araukanska vojna]] in je del [[Alonso de Ercilla|Ercilovega]] [[ep]]a ''[[La Araucana]]''. V tem času »vojne« so bila tudi mirna obdobja, ko so Mapuči vzpostavili trgovske vezi s Španci.

Med boji v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] se je del Mapučev preselil v današnjo [[Argentina|Argentino]] in [[Asimilacija (sociologija)|asimiliral]] ljudstvo [[Puelche]].

Ob [[čile]]nskem boju za neodvisnost je nekaj mapuških poglavarjev podprlo Špance, večina pa jih je menila, da se jih to ne tiče, in se zato niso vmešavali. Ob osamosvojitvi Čila so še naprej trgovali s Čilenci na drugi strani Biobía, še vedno pa je prihajalo do spopadov. 

[[Slika:1897 mapuche 500.jpg|thumb|200px|Srečanje z Mapuči leta 1897]]
Od druge polovice [[19. stoletje|19. stoletja]] niso mogli več kljubovati Čilu, ki je z načrtno poselitvijo severno in južno od njihovega ozemlja Mapuče stisnil v »sendvič«, zaradi načrtnih priprav na [[solitrna vojna|solitrno vojno]] pa je pridobil še odločilno prednost v oborožitvi in vojaški moči. Nekaj mapuških poglavarjev je tako leta [[1881]] na griču [[Cerro Ñielol]] v bližini [[Temuco|Temuca]] sklenilo sporazum s čilensko vlado, po katerem so mapuška ozemlja priključili Čilu. Skoraj istočasno, med letoma [[1879]] in [[1883]], je [[Julio Roca]] v okviru »[[osvojitev puščave|osvojitve puščave]]« podjarmil argentinske Mapuče.

Kmalu zatem so v Araukaniji zavladale [[lakota]] in [[bolezen|bolezni]], število Mapučev je v času ene generacije občutno padlo, zaseženo je bilo ogromno premoženja (med drugim tudi [[rudnik]]i [[srebro|srebra]]) in uničeno tradicionalno [[kmetijstvo]] in [[trgovina]], kar je večji del Mapučev pahnilo v [[revščina|revščino]].

Danes del Mapučev še naprej živi od kmetijstva na področju med [[reka]]ma [[Biobío]] in [[Toltén]], precejšen del pa se je za boljšim zaslužkom preselil v mesta. 

Leta [[1965]] začeta zemljiška reforma je nekoliko izboljšala položaj Mapučev, vendar je [[Augusto Pinochet|Pinochetov]] državni udar vse razveljavil. V zadnjih letih si čilenske oblasti prizadevajo popraviti del krivic iz preteklosti. Tako danes osnovne šole v [[Temuco|Temucu]] in okolici poučujejo [[mapudungun]] in mapuško kulturo. Okrepile so se zahteve po povrnitvi nekdanjega imetja. Čeprav še vedno prihaja do občasnih spopadov z veleposestniki, se je glavnina boja preselila na [[sodišče|sodišča]], kjer se bojujejo proti močnim gozdarskim podjetjem, ki  sadijo neavtohtone [[drevo|drevesne]] vrste , ki zahtevajo mnogo [[voda|vode]] in [[gnojilo|gnojil]], ter [[energetika|energetskim]] družbam, ki upravljajo [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]] na [[Biobíu]].
Le ti sodno preganjajo mapuške aktiviste po še vedno veljavni Pinochetovi [[terorizem|protiteroristični]] [[zakonodaja|zakonodaji]].

== Kultura ==
[[Slika:Flag of the Mapuches (1992).svg|thumb|250px|Mapuška zastava]]
V času prihoda [[Evropejci|Evropejcev]] so se znali učinkovito organizirati in postavljati omrežje utrdb in kompleksnih obrambnih struktur. Od Evropejcev so se hitro naučili obdelovanja [[kovina|kovin]], jahanja [[konj]], gojenja [[pšenica|pšenice]] in [[ovca|ovac]]. V času španske kolonizacije sosednjih območij so razvili tradicijo [[trgovina|trgovanja]] s [[Španci]] oz. [[Čilenci]]. Tako so prišli v stik s španskimi srebrnimi [[kovanec|kovanci]] in razvili umetnost obdelave [[srebro|srebra]]. Cenili so [[retorika|retorične]] sposobnosti, ki so bile nujno potrebne za preboj na družbeni lestvici.

Družba je patrilinearna (dedovanje po očetovi liniji), ženskam pa praviloma pripadajo položaji na družbenem dnu.

== Jezik ==
Mapuški jeziki se govorijo v osrednjem [[Čile|Čilu]] in delu [[Argentina|Argentine]]. Delijo se v dve glavni veji: [[mapudungun]] in [[huilliche]]. Opaziti je mogoče nekaj vplivov [[kečuanščina|kečuanščine]], čeprav z njo nista v sorodu. V Čilu naj bi bilo le še okoli 200.000 ljudi, ki ju znajo tekoče govoriti.

== Mitologija ==
Osrednja vloga v verovanju pripada mačiju, kar je v neki meri ekvivalentno [[šaman]]u. Ta vloga običajno pripade ženski, ki se mora izučiti pri starejšem mačiju. Mači izvaja obrede za zdravljenje bolezni, izganjanje zla, vpliv na [[vreme]], pridelek in družbena razmerja. Mačiji pogosto dodobra poznajo čilenska zdravilna zelišča. 

Najpomembnejša verska prepričanja so izražena v pripovedi [[Trenten Vilu y Caicai Vilu]]. Pomembno mesto v [[mitologija|mitologiji]] imajo [[duh]]ovi [[Pillan]], [[Kalku]], [[Wekufe]], [[Chonchon]], [[Piuchen]], [[Nguruvilu]] idr.

Pomemben del verovanja je tudi ohranjanje spomina na neodvisnost in upor proti zavojevalcem, s čimer vzdržujejo svojo kulturno identiteto.

== Glej tudi ==
* [[seznam ljudstev]]

== Zunanje povezave ==
{{commons|Category:Mapuche}}
- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.mapuche-nation.org/ Mapuche international Link]
* [http://www.xs4all.nl/~rehue/ Fundacija Rehue]
* [https://web.archive.org/web/20110521181311/http://members.aol.com/mapulink3/mapulink-3i/mapu-nation.html Mapulink]
* [http://www.bariloche.com.ar/museo/MAPU.HTM Nación Mapuche] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104095240/http://www.bariloche.com.ar/museo/MAPU.HTM |date=2010-01-04 }}
* [http://www.proel.org/mundo/mapudungu.htm Jezik mapudungu]

[[Kategorija:Etnične skupnosti v Južni Ameriki]]
[[Kategorija:Demografija Čila]]
[[Kategorija:Demografija Argentine]]
[[Kategorija:Zgodovina Čila]]
{{normativna kontrola}}