Ogled vira Majska revolucija

{{Short description|Revolucija leta 1810 v Buenos Airesu}}{{Infopolje Dogodek
  |partof         = [[špansko-ameriške vojne za neodvisnost]]
  |Event_Name     = Majska revolucija
  |Image_Name     = Cabildo_Abierto_-_Pedro_Subercaseaux.jpg
  |Imagesize      = 250
  |Image_Alt      = Odprti kabildo 22.&nbsp;maja
  |Image_Caption  = ''[[Cabildo abierto del 22 de mayo de 1810|Odprti cabildo 22.&nbsp;maja&nbsp;1810]]''. [[Pedro Subercaseaux]], upodobitev odprtega cabilda 22.&nbsp;maja
  |AKA            = Revolución de Mayo
  |Location       = [[Buenos Aires]]
  |Date           = 25.&nbsp;maj 1810
  | cause                    = [[ljudska suverenost]]
  | motive                   = [[odstopa v Bayonnu]]
  | target                   = [[samouprava]]
  |Result         =  [[Prva hunta]] je prevzela oblast, izgnala španskega podkralja [[Baltasar Hidalgo de Cisneros|Baltasarja Hidalga de Cisnerosa]] in začela vrsto vojaških odprav, s katerimi se je začela [[argentinska vojna za neodvisnost]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Paraguayan War 1864–70: The Triple Alliance at stake in La Plata |last=Esposito}}</ref> Španska vlada ji je odrekla vsakršno legitimnost in se je borila za ohranitev celovitosti španske monarhije.
}}

'''Majska revolucija''' ({{lang-es|Revolución de Mayo}}) je bila teden dni dolgo zaporedje dogodkov, ki je potekalo od 18. do 25.&nbsp;maja&nbsp;1810 v [[Buenos Aires]]u, prestolnici [[Podkraljevina Río de la Plata|Podkraljevine Río de la Plata]]. Ta španska kolonija je v grobem vključevala ozemlja današnjih [[Argentina|Argentine]], [[Bolivija|Bolivije]], [[Paragvaj]]a, [[Urugvaj]]a in delov [[Brazilija|Brazilije]]. Rezultat je bila odstranitev [[Podkralj#Španski imperij|podkralja]] [[Baltasar Hidalgo de Cisneros|Baltasarja Hidalga de Cisnerosa]] in 25.&nbsp;maja ustanovitev lokalne vlade, imenovane [[prva hunta]] ({{jezik-es|Primera Junta}}). 

Majska revolucija je bila neposredna reakcija na [[Polotoška vojna|Napoleonov napad na Španijo]]. Leta&nbsp;1808 je kralj [[Ferdinand&nbsp;VII. Španski]] [[odstopa v Bayonnu|odstopil]]  v korist [[Napoleon]]a, ki je prestol podelil bratu [[Joseph Bonaparte|Josephu Bonaparteju]]. [[Vrhovna centralna in vladajoča hunta Kraljestva (Španija)|Vrhovna centralna hunta]] je vodila odpor proti Josephovi vladi in francoski okupaciji Španije, končno pa je utrpela [[Polotoška vojna#Corunnska kampanja, 1808–1809|vrsto porazov]], ki so pripeljali do španske izgube severne polovice države. 1.&nbsp;februarja&nbsp;1810 so francoske čete zavzele [[Sevilja|Seviljo]] in prevzele nadzor nad večino [[Andaluzija|Andaluzije]]. Vrhovna hunta se je umaknila v [[Cádiz]], ustanovila [[Vrhovna centralna in vladajoča hunta Kraljestva#Regentski svet Španije in Indij|Regentski svet Španije in Indij]], da bi vladal, in se razpustila. Novice o teh dogodkih so prispele v Buenos Aires 18.&nbsp;maja z britanskimi ladjami.

Podkralj Cisneros je poskušal ohraniti politični ''status quo'', vendar je skupina [[Krioli|kriolskih]] pravnikov in vojaških uradnikov 22.&nbsp;maja organizirala [[odprti cabildo]] (posebno srečanje veljakov mesta), da bi odločil o prihodnosti podkraljevine. Regentstvo Španije je bilo uvod v španski [[cortes v Cádizu]] leta&nbsp;1810 in [[Španska ustava iz leta 1812|špansko ustavo leta&nbsp;1812]]. Vse te španske vlade so argentinsko hunto označile za uporniško in ji odrekle vsakršno legitimnost za upravljanje ozemelj podkraljevine. Na drugem koncu so delegati hunte zavrnili priznanje Regentskega sveta v Španiji in ustanovili hunto, da bi vladala namesto Cisnerosa, saj vlada, ki ga je imenovala za podkralja, ni več obstajala. Za ohranitev kontinuitete je bil Cisneros sprva imenovan za predsednika hunte. Vendar je to povzročilo ljudske nemire, zato je Cisneros pod pritiski 25.&nbsp;maja odstopil. Novoustanovljena vlada, prva hunta, je vključevala predstavnike iz Buenos Aires in povabila druga mesta podkraljevine, da pošljejo delegate, ki se jim bodo pridružili. Revolucionarna vojska je začela vojno, kar je pripeljalo do izbruha [[odcepitev|odcepitvene]] [[državljanska vojna|državljanske vojne]] med regijami, ki so sprejele izid dogodkov v Buenos Airesu, in tistimi, ki so ostale zveste Španiji.<ref>{{navedi knjigo |title=Independence in Spanish America: Civil Wars, Revolutions, and Underdevelopment |url=https://archive.org/details/independenceinsp0000kins |last=Kinsbruner |first=Jay |year=2000}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=The Changing Character of War |last=Strachan |first=Hew |year=2011 |pages=206}}</ref>

Z majsko revolucijo se je začela [[argentinska vojna za neodvisnost]], čeprav takrat ni bila objavljena nobena razglasitev neodvisnosti in je prva hunta še naprej vladala v imenu kralja Ferdinanda&nbsp;VII. kot kralja, podrejenega [[ljudska suverenost|ljudski suverenosti]]. Ker so se podobni dogodki zgodili v številnih drugih mestih celine, majska revolucija velja tudi za enega od zgodnjih dogodkov [[špansko-ameriške vojne za neodvisnost|špansko-ameriških vojn za neodvisnost]]. V zgodovini Argentine je še posebej kontroverzno vprašanje tako imenovane Ferdinandove maske: Zgodovinarji danes razpravljajo, ali so bili revolucionarji res zvesti španski kroni ali pa je bila izjava o zvestobi kralju potrebna pretveza za dosego pravega cilja – neodvisnosti – ob prebivalstvu, ki takrat še ni bilo pripravljeno sprejeti take radikalne spremembe, vendar obstajajo močni dokazi o pristni zvestobi.<ref>{{navedi knjigo |title=The Independence of Spanish America |last=Rodriguez |first=Jaime |year=1998 |pages=107 |publication-date=}}</ref> Na [[kongres v Tucumánu|kongresu v Tucumánu]] 9.&nbsp;julija&nbsp;1816 je bila objavljena [[argentinska Deklaracija neodvisnosti]].

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Zgodovina Argentine]]
[[Kategorija:Konflikti v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Leto 1810]]
[[Kategorija:Revolucije]]