Ogled vira Lignin

{{Chembox
|  ImageFile1 = Lignin structure.svg
|  ImageSize1 = 350px
| Section1 = {{Chembox Identifiers 
|  CASNo = 9005-53-2 
  }} 
| Section2 = {{Chembox Properties 
|  Formula = C<sub>9</sub>H<sub>10</sub>O<sub>2</sub>, C<sub>10</sub>H<sub>12</sub>O<sub>3</sub>, C<sub>11</sub>H<sub>14</sub>O<sub>4</sub> 
  }} 
}} 
'''Lignin''' je [[polimer]], ki spada med najbolj razširjene [[aromatska spojina|aromatske spojine]] in takoj za [[celuloza|celulozo]] tvori največ [[biomasa|biomase]]. Izraz je prvič uporabljan v letu 1819, [[Candolle]], in je preveden iz latinščine ''lignum'', kar pomeni [[les]]. Najdemo ga največ v lesu in je med organskimi snovmi eden najbolj odpornih na biotsko razgradnjo. Ligninski matriks v oleseneli [[celična stena|celični steni]] obdaja in s tem varuje fibrile celuloze in hemiceluloze pred razgradnjo. V celični steni lesa ga je od 20 do 30%, v nekaterih primerih tudi do 40%.

Lignin je amorfna, mrežasta nevodotopna polimerna [[makromolekula]] iz fenilpropanskih podenot, ki so med seboj povezane z etrskimi vezmi in vezmi ogljik-ogljik (C-O-C in C-C).

== Ekonomska značilnost ==
Visoko lignificiran [[les]] je trajen in kakovosten material za široko uporabo. Prav tako predstavlja odlično [[gorivo]], kajti lignin sprošča več energije pri gorenju kot pa [[celuloza]].

Prva poročanja o komercialni uporabi lignina so bila leta 1927, z avtorjem  [[Marathon Corporation]] iz [[Rothschild, Wisconsin|Rothschild]], [[Wisconsin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]).

== Struktura ==
[[Slika:Monolignols general.svg|thumb|200px|'''Slika 1''': Fenilpropanske enote lignina: [[kumaril alkohol]] (1), [[koniferil alkohol]] (2) in [[sinapil alkohol]] (3)]]
[[Slika:LigninPolymerisation.png|thumb|250px|'''Slika 2''': Polimerizacija [[coniferil alkohol]]a v lignin. Reakcija ima dve alternativi [[katalizacija|katalizacije]] dveh različnih oksidativnih encimov, peroksidaza ali oksidaza.]]

Fenilpropanoidni prekurzorji lignina se iz glukoze sintetizirajo po poti šikimske kisline (biosinteza tirozina in fenilalanina). Dvojna vez a-b se tvori cinamatni biosintetski poti. Ključni encim sinteze je fenilalanin amonijak liaza (PAL), hidroksilacije in metilacije pa katalizirata hidroksilaza in o-metiltransferaza. Sintetska pot se konča z redukcijo derivatov cimetne kisline v ustrezen alkoholni prekurzor lignina. Ti prekurzorji se z enoelektronsko oksidacijo pretvorijo v resonančno stabilizirane fenoksi radikale. Radikali reagirajo med seboj neusmerjeno, kar pojasni raznolikost vezi ogljik-ogljik in estrskih vezi med monomeri v ligninskem matriksu.

== Lignolitični encimski sistem ==
Za razkroj lignina do enostavnih organskih molekul je potrebno veliko različnih ekstracelularnih encimov. Naprimer glive bele trohnobe razkrajajo lignin z ekstracelularnimi oksidazami in peroksidazami, ki v ligninu tvorijo proste kationske radikale. Ti so nestabilni, reaktivni in povzročijo številne spontane cepitve tega polimera. Glavni ekstracelularni encimi, ki posredno ali neposredno delujejo na lignin so lakaza (Lac), od mangana odvisna peroksidaza (mangan peroksidaza, MnP) in lignin peroksidaza (LiP). Vsi trije encimi lahko oksidirajo lignin tudi z mediatorji, ki so molekule z majhno relativno molekulsko maso.



== Viri ==
* Lebo, Stuart E. Jr.; Gargulak, Jerry D. and McNally, Timothy J. (2001). »Lignin«. Kirk‑Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. John Wiley & Sons. Retrieved 2007-10-14.
* Črtomir Tavzes. Proučevanje encimskih in neencimskih procesov razgradnje lesa. Doktorska Disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2003

== Zunanje povezave ==
* [http://www.genome.ad.jp/kegg/pathway/map/map00940.html Biosynthesis pathway of lignin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227163839/http://www.genome.ad.jp/kegg/pathway/map/map00940.html |date=2005-12-27 }}
* [http://technology.newscientist.com/article/dn14360-chemical-breakthrough-turns-sawdust-into-biofuel.html?DCMP=ILC-hmts&nsref=news1_head_dn14360 Chemical breakthrough turns sawdust into biofuel] - breakthrough efficiency achieved in converting lignin into liquid hydrocarbons, ''New Scientist'', 18 July 2008
* [http://www.skalar.com/page/news/news/skalar-introduces-the-automatic-lignin-kappa-number-analyzer Lignin (Kappa number) analyzer]

[[Kategorija:Fenolpropanoidi]]
[[Kategorija:Proizvodnja papirja]]
{{normativna kontrola}}