Li-Fi tehnologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Li-Fi tehnologija (ang. light-fidelity) je nov pristop brezžičnega prenosa podatkov, kateri namesto radijskih valov standardne Wi-Fi povezave, uporablja svetlobno valovanje, in sicer s posebnimi LED žarnicami vgrajenimi v mikročipe.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitelj Li-Fi tehnologije (1997) je Harald Haas (profesor mobilnih komunikacij) na Edimburški univerzi.

Leta 2008 se je začel projekt pod imenom D-Light (Data Light) s ciljem, da se doseže hitrost prenosa podatkov do 100 Mb/s na razdaliji od 1 do 4 metrov. Ta projekt je bil uspešno zaključen leta 2011 (dosežena hitrost: do 130Mb/s).[2]

Projekt D-Light[uredi | uredi kodo]

Potem ko je bazični raziskovalni projekt D-Light na Univerzi v Edinburgu potekal med letoma 2010 in 2012 je Haas pomagal ustanoviti podjetje PureLiFi za komercializacijo. Naslednje leto je predstavil prvi praktični prikaz. Na 10 metrov so lahko leta 2014 pošiljali podatke s hitrostjo 1,1 Gb/s, trenutni rekord (v laboratorijskih razmerah) je okrog 230 Gb/s. Leta 2014 so na sejmu CES predstavili prvi pametni telefon, ki je bil sposoben sprejemati signale Li-Fi.[3]

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Delovanje Li-Fi tehnologije je zelo preprosto, saj potrebujemo le svetlobo. Pri tem se najpogosteje uporabljajo žarnice, ki oddajajo belo svetlobo, vendar je mogoče uporabiti tudi LED žarnice v osnovnih barvah (rdeča, modra in zelena) in na takšen način dobimo trojno hitrost prenosa iz ene žarnice. Za Li-Fi potrebujemo vir svetlobe, ki je zmožen hitrega proženja pulzov. Klasične žarnice niso primerne, ker jih hitro prižiganje in ugašanje uničuje. Prav tako za visoke hitrosti niso primerna svetila s fosfornim premazom, ker imajo preveliko vztrajnost. Hitrost Li-Fi signala je odvisna od vrste svetlobnega vira, ki se uporablja za prenos podatkov. Pomembno je vedeti tudi, da velikost žarnice vpliva na hitrost (manjša žarnica-manjša hitrost; večja žarnica-večja hitrost). Najboljši rezultat se doseže kadar se za izvor svetlobe uporablja laserska LED dioda.[4]

Razlika med Li-Fi in Wi-Fi tehnologijo[uredi | uredi kodo]

Med Li-Fi in Wi-Fi tehnologijo ne obstajajo velike razlike. Glavna razlika je v tem, da se prenos namesto iz valovanja radijskega spektra pri Li-Fi izvaja valovanje iz spektra vidne svetlobe. Ena vrsta elektromagnetnega sevanja se nadomesti z drugo. Velika prednost svetlobe pred radijskimi valovi je, da se njen obseg širi za celo 10000 krat. To je razlog zakaj Li-Fi tehnologija dosega mnogo večjo hitrost od tehnologije zasnovane na radijskih valovih (Wi-Fi).

Pomembno je, da za razliko od Wi-Fi tehnologije, pri Li-Fi tehnologiji ni prisoten pojav elektromagnetnih motenj, ki omejujejo uporabo radijske opreme. Vemo da, je prepovedana uporaba naprav, ki oddajajo radijske valove v notranjosti letala, v bližini občutljive medicinske opreme, v jedrskih elektrarnah in podobno. To je prav gotovo dobrodošla rešitev v takšnih okoliščinah.

Zanimiva vizija uporabe Li-Fi tehnologije govori o tem, da bi avtomobili med vožnjo preko Li-Fi svetlobe medsebojno komunicirali o razmerah na cestah, in na tak način zagotavljali večjo varnost v prometu. Zanimiva pa je tudi ideja zamenjave klasične ulične razsvetljave z Li-Fi žarnicami, katere bi teoretično lahko vsako ulično svetilko spremenile v hitro dostopno točko (Hotspot). To bi pomenilo, da bi celo mesto spremenili v ogromno mrežo z velikimi hitrostmi prenosa informacij.[5]

Gled tudi[uredi | uredi kodo]

Podjetje, ki ga je zasnoval Harald Haas

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Haas, Harald, Forget Wi-Fi. Meet the new Li-Fi Internet (angleščina), pridobljeno dne 2017-01-24 
  2. ^ "Li-Fi History - Li-Fi". sites.google.com. Pridobljeno dne 2017-01-24. 
  3. ^ "Prihodnost komunikacije je svetla | Monitor". Monitor. Pridobljeno dne 2017-01-24. 
  4. ^ "SVET KOMPJUTERA - NOVE TEHNOLOGIJE - Tehnologija Li-Fi". www.sk.co.rs. Pridobljeno dne 2017-01-24. 
  5. ^ "Li-Fi – bežična tehnologija budućnosti". znanost.ba (hrvaščina). Pridobljeno dne 2017-01-24.