Ogled vira Križ

{{drugipomeni}}
[[Slika:Cross2.svg|thumb|right|Grški križ (vsi kraki enake dolžine) nad saltirjem; križ, katerega okončine so poševne]]

'''Križ''' je [[geometrija|geometrični]] lik, sestavljen iz dveh sekajočih [[črta|črt]] ali palic, običajno pravokotnih druga na drugo. Črte običajno potekajo navpično in vodoravno. Križ poševnih črt v obliki latinske črke X se v heraldični terminologiji imenuje ''soltir''.

Križ je splošno priznan kot simbol [[krščanstvo|krščanstva]] že od zgodnjega obdobja v zgodovini te vere.<ref>{{navedi knjigo|author=Rebecca Stein, Philip L. Stein|title=The Anthropology of Religion, Magic, and Witchcraft|page=62|publisher=Taylor & Francis|quote=The cross is a symbol most clearly associated with Christianity.}}</ref><ref name=McGrath321 >[https://books.google.com/books?id=v26doW8jIyYC&pg=PT261 ''Christianity: an introduction''] by Alister E. McGrath 2006 {{ISBN|1-4051-0901-7}} pages 321-323</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The Cross: Its History and Symbolism|page=11|author=George Willard Benson}}</ref> Pred tem se je uporabljal kot verski ali kulturni simbol po vsej Evropi, v zahodni in južni Aziji (slednja v obliki izvirne svastike); in v Egiptu, kjer je bil [[Ankh]] [[hieroglif]], ki je predstavljal 'življenje' in se je uporabljal pri čaščenju boga [[Aton]]a. Podoba moškega, ki visi na križu, je bila postavljena na polja, da bi zaščitila pridelke. Pogosto se je pojavljala v povezavi z ženskim spolnim krogom ali ovalom, da bi označila sveto poroko, kot v egipčanskem amuletu Nefer<ref>{{navedi splet| url = https://www.metmuseum.org/art/collection/search/571948| title = Nefer}}</ref> z moškim križem in žensko kroglo, velja za [[amulet]] blaženosti, čar spolne harmonije.<ref>{{navedi knjigo|title=The Woman's Encyclopedia of Myths and Secrets|last=Walker|first=Barbara G.|publisher=Harper & Row, Publishers|year=1983|location=San Francisco|pages=188}}</ref>

== Ime ==
Beseda ''križ'' v latinščini ''crux'' (ali njegov tožilnik ''crucem'' in rodilnik ''crucis'') pomeni 'kol, križ'. Na latinsko besedo je vplivala ljudska etimologija z domačo germansko besedo, rekonstruirano kot ''*krukjo'' (angleško ''crook'', staroangleško ''crycce'', staronordijsko ''krokr'', starovisokonemško ''krucka''). Ta beseda je z združitvijo z latinsko ''crux'' povzročila staro francosko besedo ''crocier'' (sodobno francosko ''crosse''), izraz za pastirsko ukrivljeno palico.

Latinski ''crux'' se je nanašal na 'vislice', kjer so usmrtili zločince, kol ali palico, s prečno prečko ali brez, na katero so obsojene nabodli ali obesili, še posebej pa na križ ali palico kočije.<ref>Lewis and Short, ''A Latin Dictionary'': [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aalphabetic+letter%3DC%3Aentry+group%3D117%3Aentry%3Dcrux crux]</ref> Izpeljan glagol ''cruciāre'' pomeni 'usmrtiti na križu' ali, pogosteje, 'pospraviti na stojalo, mučiti', zlasti v zvezi z duševnimi težavami.<ref>Lewis and Short, ''A Latin Dictionary'': [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0059%3Aalphabetic+letter%3DC%3Aentry+group%3D116%3Aentry%3Dcrucio crucio]</ref> V rimskem svetu je ''furca'' nadomestila ''crux'' kot ime nekaterih križem podobnih inštrumentov za smrtonosno in začasno kaznovanje, od razcepanega križa do vislic.<ref>{{navedi knjigo|last=Rees|first=Abraham|title=The Cyclopædia|url=https://books.google.com/books?id=9TdOAAAAYAAJ&pg=PT148|year=1824|publisher=Samuel F. Bradford|page=148}}</ref>

Področje etimologije ni v pomoč pri kakršnih koli prizadevanjih, da bi izsledili domnevni prvotni pomen besede ''križ''.<ref>Gunnar Samuelsson, [http://khazarzar.skeptik.net/books/crux002.pdf ''Crucifixion in Antiquity''] (Mohr Siebeck 2011), p. 203</ref> Križ je lahko različnih oblik: od enega samega trama, ki se uporablja za nabijanje ali obešanje (''crux simplex''), do različnih sestavljenih vrst križa (''crux compacta''), sestavljenih iz več tramov. Slednje oblike ne vključujejo samo tradicionalnega križa v obliki črke † (''crux immissa''), ampak tudi križ v obliki črke T (''crux commissa'' ali ''tau'' križ), ki ga antični opisi križa za usmrtitev navajajo kot običajno obliko v uporabi v tistem času in križ v obliki črke X (''crux decussata'' ali ''saltire'').

Grški ekvivalent za latinski ''crux'' je ''stauros'', ki ga najdemo v besedilih štiri stoletja ali več pred evangeliji in vedno v množini, ki označuje kol ali drog. Od 1. stoletja pred našim štetjem se uporablja za označevanje instrumenta, ki se uporablja pri usmrtitvah. Grška beseda se uporablja v antičnih opisih usmrtitvenega križa, ki kažejo, da je bila njegova normalna oblika podobna grški črki ''tau'' (Τ).<ref>{{navedi splet| url = http://www.ccel.org/ccel/schaff/anf01.vi.ii.ix.html| title = The Epistle of Barnabas, IX}}</ref><ref>{{navedi splet| url = http://logoslibrary.org/clement/stromata/611.html| title = Clement of Alexandria, ''The Stromata'', book VI, chapter 11}}</ref><ref>{{navedi splet| url = http://www.thelatinlibrary.com/tertullian/tertullian.marcionem3.shtml| title = Adversus Marcionem, liber III, cap. XXII}}</ref><ref>{{navedi splet| url = http://www.sacred-texts.com/cla/luc/wl1/wl110.htm| title = Lucian, ''Trial in the Court of Vowels''}}</ref>

== Zgodovina ==
=== Predkrščanska ===
[[File:Radanhaenger-edited.jpg|thumb|Bronastodobni »kolesasti obeski« v obliki »sončnega križa« ([[Kultura žarnih grobišč]], 2. tisočletje pr. n. št.)]]

Zaradi preprostosti zasnove (dve križajoči se liniji) segajo križni zarezi iz globoke prazgodovine; kot [[petroglif]]i v evropskih kultnih jamah, ki segajo v začetek zgornjega [[paleolitik]]a in skozi prazgodovino do [[železna doba|železne dobe]].<ref>{{navedi knjigo|last=Bailey|first= Douglass W.|title=Prehistoric figurines : representation and corporeality in the Neolithic|url=https://archive.org/details/prehistoricfigur0000bail|date=2005|publisher=Routledge|isbn=0-203-39245-0|location=London|oclc=252740876}}</ref> Tudi iz prazgodovine so številne različice preprostega križnega znaka, vključno z ''[[svastika|crux gammata]]'' z ukrivljenimi ali oglatimi črtami in egipčanskim ''[[ank|crux ansata]]'' z zanko.

Špekulacije so povezovale simbol križa – celo v prazgodovinskem obdobju – z astronomsko ali kozmološko [[simbol]]ogijo, ki vključuje 'štiri elemente' (Chevalier, 1997) ali kardinalne točke ali enotnost navpične ''axis mundi'' ali nebesnega pola z vodoravnim svetom (Koch, 1955). Tovrstne špekulacije so postale še posebej priljubljene od sredine do konca 19. stoletja v kontekstu primerjalne mitologije, ki je poskušala povezati krščansko mitologijo s starodavnimi kozmološkimi miti. Vplivna dela v tej smeri so bila G. de Mortillet (1866),<ref>G. de Mortillet, "Le signe de la croix avant le christianisme", Paris, 1866</ref> L. Müller (1865),<ref>L. Müller, "Ueber Sterne, Kreuze und Kränze als religiöse Symbole der alten Kulturvölker", Copenhagen, 1865</ref> W. W. Blake (1888),<ref>W. W. Blake, [https://archive.org/details/crossancientmode00blak "The Cross, Ancient and Modern"] New York, 1888</ref> Ansault (1891),<ref>Ansault, "Mémoire sur le culte de la croix avant Jésus-Christ", Paris, 1891.</ref> itd.
[[File:LAK-617.png|thumb|Arhaični [[klinopis]]ni znak LAK-617 (𒔁): križna postavitev petih polj; pisarji so lahko uporabljali osrednje, večje polje kot posodo za druge znake.]]

V evropski bronasti dobi je simbol križa imel verski pomen, morda kot simbol posvetitve, zlasti v zvezi s pokopom.<ref>»V bronasti dobi srečamo v različnih delih Evrope natančnejšo predstavitev križa, kot je bila zasnovana v krščanski umetnosti, in v tej obliki je bil kmalu razširjen. Ta natančnejša karakterizacija sovpada z ustrezno splošno spremembo v običaje in verovanja. Križ danes srečamo v različnih oblikah na številnih predmetih: fibulah, cinkturah, odlomkih lončene posode in na dnu posod za pijačo. De Mortillet meni, da takšna uporaba znaka ni bila le okrasna, ampak temveč simbol posvetitve, zlasti pri predmetih, ki se nanašajo na pokop. Na protoetruščanskem pokopališču Golasecca ima vsaka grobnica vazo z vrezanim križem. Prave križe bolj ali manj umetniške oblike so našli v Tirintu , v Mycenæ na Kreti in na fibuli iz Vulcija.« O. Marucchi, "Archæology of the Cross and Crucifix", ''Catholic Encyclopedia'' (1908).</ref>

Križni znak se trivialno pojavlja v seštevalnih oznakah in se neodvisno razvije v [[Številski znak|simbol števila]] v [[Rimske številke|rimskih številkah]] (X 'deset'), kitajskih [[Števne palice|števnih palicah]] ([[:wikt:十|十]] 'deset') in brahmi številkah ('štiri', od koder številka 4).

V [[Feničanska abeceda|feničanski abecedi]] in iz nje [[Abdžad|izpeljanih pisavah]] je simbol križa predstavljal fonem /t/, tj. črko ''taw'', ki je zgodovinski predhodnik latinskega ''T''. Ime črke ''taw'' pomeni »oznaka«, ki verjetno nadaljuje egipčanski hieroglif »dve prekrižani palici  (Gardiner Z9).<ref>{{navedi splet|url= http://www.ancient-hebrew.org/3_taw.html |title= The Ancient Hebrew Letters |access-date= 17 June 2015 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20150617143555/http://www.ancient-hebrew.org/3_taw.html |archive-date= 17 June 2015 }}</ref>

=== Postkrščansko ===
{{glavni|krščanski križ|križanje}}
[[File:Solidus-Leontinus-sb1330.jpg|thumb|Zgodnja uporaba ''[[Vladarsko jabolko|globus cruciger]]'' na [[solidus]]u, ki ga je koval Leontios (vladal 695–698); na sprednji strani stopničast križ v obliki monograma ''Iota Eta''.]]

Oblika križa (''crux'', ''stauros'' »kol, vislice«), ki ga predstavlja črka T, se od 2. stoletja naprej uporablja kot nov simbol (pečat) zgodnjega krščanstva.<ref>"Križ kot krščanski simbol (pečat) se je začel uporabljati vsaj od zgodnjega 2. stoletja (see "Apost. Const." iii. 17; Epistle of Barnabas, xi.-xii.; Justin, "Apologia," i. 55-60; "Dial. cum Tryph." 85–97); in oznaka križa na čelu in prsih je veljala za talisman proti močem demonov (Tertullian, "De Corona," iii.; Cyprian, "Testimonies," xi. 21-22; Lactantius, "Divinæ Institutiones," iv. 27, and elsewhere). Zato so se morali krščanski očetje že v drugem stoletju braniti pred obtožbo, da so častilci križa, kot se lahko naučimo od Tertulijana, "Apologia," xii., xvii., and Minucius Felix, "Octavius," xxix. Kristjani so prisegli na moč križa. [http://jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=899&letter=C  CROSS:], Jewish Encyclopaedia.</ref> [[Klemen Aleksandrijski]] v zgodnjem 3. stoletju ga imenuje {{lang|grc|τὸ κυριακὸν σημεῖον}} ('Gospodovo znamenje') in ponavlja idejo, ki je bila prisotna že v Barnabovem pismu, da je število 318 (v grških številkah ΤΙΗ) v Genezi 14:14 je bila predpodoba (»tip«) križa (črka Tau) in Jezusa (črke Iota Eta).<ref name="CA">{{navedi splet|url=http://www.earlychristianwritings.com/text/clement-stromata-book6.html |title=Clement of Alexandria: Stromata, Book 6 |website=Earlychristianwritings.com |access-date=2016-06-18}}</ref> Klemenov sodobnik [[Tertulijan]] zavrača obtožbo, da so kristjani ''crucis religiosi'' (tj. »oboževalci križa«), in vrne obtožbo tako, da čaščenje poganskih malikov primerja s čaščenjem drogov ali kolov.<ref>[http://www.newadvent.org/fathers/0301.htm ''Apology''., chapter xvi.]
"Potem, če kdo od vas misli, da vraževerno častimo križ, je v tem češčenju deležen z nami. Če se sploh poklonite kosu lesa, ni pomembno, kako je, ko je snov enaka. : ni pomembna oblika, če imate samo telo boga. In vendar, kako daleč se atenska Palada razlikuje od temelja križa ali faranske Cerere, ko je bila neizklesana dana v prodajo, zgolj grob kol in kos brezobličnega lesa? Vsak kol, pritrjen v pokončnem položaju, je del križa; naše čaščenje, če tako želite, izkazujemo bogu celotnemu in popolnemu. Prej smo pokazali, da vaša božanstva izhajajo iz oblik, oblikovanih po križu."
''Sed et qui crucis nos religiosos putat, consecraneus noster erit. Cum lignum aliquod propitiatur, viderit habitus, dum materiae qualitas eadem sit; viderit forma, dum id ipsum dei corpus sit. Et tamen quanto distinguitur a crucis stipite Pallas Attica, et Ceres Pharia, quae sine effigie rudi palo et informi ligno prostat? Pars crucis est omne robur, quod erecta statione defigitur; nos, si forte, integrum et totum deum colimus. Diximus originem deorum vestrorum a plastis de cruce induci.''</ref> V svoji knjigi ''De Corona'', napisani leta 204, Tertulijan pripoveduje, kako je že bila tradicija, da so si kristjani na čelo večkrat risali znamenje križa.<ref>»Pri vsakem koraku naprej in gibu, pri vsakem vstopu in izstopu, ko se oblečemo in obujemo, ko se kopamo, ko sedimo za mizo, ko prižigamo luči, na kavču, na sedežu, v vsem običajnem dejanju vsakdanjega življenja, na čelo narišemo znak« ([http://www.ccel.org/ccel/schaff/anf03.iv.vi.iii.html ''De Corona'', chapter 3])</ref>

Medtem ko so prvi kristjani uporabljali T-obliko za ponazarjanje križa v pisavi in kretnjah, se proti koncu pozne antike v krščanski umetnosti pojavi uporaba grškega in latinskega križa, to je križev s sekajočimi se tramovi. Zgodnji primer križne avreole, ki se uporablja za identifikacijo Kristusa na slikah, najdemo v mozaiku ''Čudeži kruha in rib'' v [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo|Sant'Apollinare Nuovo]] v Raveni (6. stoletje). [[Patriarhov kríž]], [[latinski križ]] z dodatno vodoravno prečko, se prvič pojavi v 10. stoletju. V času križarskih vojn so v heraldiki uvedeni številni različni križni simboli.<ref>William Wood Seymour, [https://archive.org/stream/crossintraditi00seym#page/360/mode/2up "The Cross in Heraldry"],  ''The Cross in Tradition, History, and Art'' (1898).</ref>

== Križ kot znak ==
* [[Rimska števka]] za [[10 (število)|deset]] je [[X]].
* Kitajski znak za deset je 十.
* Tipografski simbol [[križ (tipografija)|križ]] †.
* Simbol za [[seštevanje]] (''plus'') (+) in [[množenje]] (''krat'') (×).

== Križ kot emblem ==
* [[Rdeči križ|Organizacija rdečega križa]]
* [[igralne karte|Igralna karta]] z enim ali več znaki v obliki križa
* [[Malteški križ]] - emblem Malteškega viteškega reda

== Križ kot simbol ==
* [[krščanski križ]] 
* [[Keltski križ|visoki križ]] v Veliki Britaniji in na Irskem.
* [[Odin]]ov simbol 
* starodavna [[svastika]] oziroma [[kljukasti križ]] (simbol [[nacizem|nacizma]]).
* starodavni [[egipt]]ovski simbol [[ank]]
* [[malteški križ]]
* [[pravoslavni križ]]
* [[jeruzalemski križ]]
* [[lorenski križ]]
* [[sirski križ]]
* [[Andrejev križ]]
* [[Antonov križ]]
* [[balkanski križ]]
* [[grški križ]]
* [[latinski križ]]

==Unicode==
[[Unicode]] ponuja različne križne simbole:<ref>{{navedi splet |title=Cross symbol |url=https://symbolonly.com/cross-symbol.html}}</ref>

{| class="wikitable"
! Simbol !! ime !! Kodna točka !! Simbol !! ime !! Kodna točka
|-
| ✚ || Težki grški križ || U+271A || ✟ || Obris latinskega križa || U+271F
|-
| ✠ || Malteški križ || U+2720 || ✞ || Zasenčen beli latinski križ || U+271E
|-
| ♱ || Vzhodno sirski križ || U+2671 || ✟ || Orisani križ || U+271F
|-
| ♰ || Zahodno sirski križ || U+2670 || ✝ || latinski rimski križ || U+271D
|-
| ☩ || Jeruzalemski križ || U+2629 || † || tipografski križ || U+2020
|-
| ☨ || lorenski križ || U+2628 || ✛ || Sredinski križ || U+271B
|-
| ✙ ||Orisan grški križ || U+2719 || ✖ || množenje || U+2716
|-
|}

== Križ na zastavah ==
Križ se pojavlja na [[zastava]]h nekaterih držav:

* [[Danska]] 
* [[Anglija]]
* [[Finska]]
* [[Grčija]]
* [[Irska]]
* [[Malta]]
* [[Norveška]]
* [[Škotska]]
* [[Švedska]]
* [[Švica]]
* [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* [[Wallis in Futuna]]
* [[Saint Piran]]

== Križ v heraldiki ==
Glej [[heraldika]]

== Astronomija ==
* [[Južni križ]]

== Razno ==
* [[nitni križ]]
* [[železni križ]]
* [[križarji]]
* [[križarske vojne]]
* [[pajek križevec]]
* [[avtocestni križ]]
* [[križ (anatomija)]] predel ob spodnjem delu hrbtenice
* [[Koroška Rinka (Križ)|Križ]], gora v Kamniško-Savinjskih Alpah, imenovana tudi Koroška Rinka
* [[Križ (gora)|Križ]], gora v Julijskih Alpah
* [[Križ (mesto)|Križ]], mesto na Hrvaškem

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|križ|Križ}}
* [http://encarta.msn.com/encyclopedia_761570847/Cross.html MSN Encarta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091029091137/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761570847/Cross.html |date=2009-10-29 }}
* [http://www.bartleby.com/65/cr/cross.html The Columbia Encyclopedia]

[[Kategorija:Križi|*]]