Ogled vira Kraljevina dveh Sicilij

{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Regno delle Due Sicilie''
|conventional_long_name = Kraljevina dveh Sicilij
|common_name = ''Regno Duosiciliano''
|continent = Evropa
|region    = Italija
|country   = Italija

|year_start  = 1816 
|year_end    = 1861
 
|event_start = združitev [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]] in [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]]
|date_start  = 8. december
|event2      = Prva revolucionarna gibanja
|date_event2 = 2. julij 1820
|event3     = Obnova absolutizma
|date_event3 = 15. maj 1848
|event_end   = priključitev [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]
|date_end    = 20. marec
|
|p1                     = Kraljevina Sicilija
|flag_p1                = Bandiera del Regno di Sicilia 4.svg
|p2                     = Neapeljsko kraljestvo
|flag_p2                = Bandera de N%C3%A1poles - Trast%C3%A1mara.svg
|s1                     = Kraljevina Italija
|flag_s1                = Flag of Italy (1861-1946).svg
|
|image_flag             = Flag of the Kingdom of the Two Sicilies (1738).svg
|flag_type              = zastava
|image_coat             = Great Royal Coat of Arms of the Two Sicilies.svg
|image_map              = Kingdom_of_the_Two_Sicilies_within_Europe_in_1839.svg
|image_map_caption      = Kraljevina dveh Sicilij (zeleno) leta 1839
|
|symbol       = 
|symbol_type  = grb
|
|capital          = [[Palermo]] (1816-1817)<br />[[Neapelj]] (1817–61)
|national_motto   = 
|national_anthem  = Inno al Re (G. Paisiello)
|common_languages = italijanščina, napoletanščina, sicilijanščina, grščina, arpitanščina ali frankoprovansalščina, albanščina, hrvaščina, okcitanščina
|religion         = [[Rimskokatoliška cerkev|katolicizem]]
|currency         = ducato, grano, tornese
|stat_year1   = 1861
|stat_pop1    = 9.000.000 (pribl.)
|stat_year2   = 
|stat_pop2    = 
|stat_year3   = 
|stat_pop3    = 
|stat_area3   = 
|government_type  = monarhija
|leader1      = [[Ferdinand I. dveh Sicilij]]
|year_leader1 = 1816–25
|leader2      = [[Franc I. dveh Sicilij]]
|year_leader2 = 1825–1830
|leader3      = [[Ferdinand II. dveh Sicilij]]
|year_leader3 = 1830–59
|leader4      = [[Franc II. dveh Sicilij]]
|year_leader4 = 1859-61
|title_leader = [[kralj dveh Sicilij]]
|deputy1      = Sicilski parlament
|year_deputy1 = 1816-49
|deputy2      = [[Giustino Fortunato]]
|year_deputy2 = 1849-1852
|deputy3      = [[Carlo Filangieri]] 
|year_deputy3 = 1859-60
|title_deputy = 
|legislature  = <!-- Parliament -->
|house1       = 
|house2       = 
|house3       = 
|
|footnotes    = 
}}

'''Kraljevina dveh Sicilij''' je bila [[država]], ki je zavzemala današnjo južno [[Italija|Italijo]] od leta 1816 do leta 1861. Nastala je po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] in po [[dogovor iz Casalanze|dogovoru iz Casalanze]], ko je [[Bourboni|Burbonec]] [[Ferdinand I. dveh Sicilij]] združil pod svojo krono [[Neapeljsko kraljestvo]] in [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]]. Prestolnica nove države je bila [[Palermo]], a se je že naslednjega leta premaknila v [[Neapelj]], vendar le formalno, ker sta v praksi obstajali dve prestolnici, Palermo in Neapelj. Združitev vsega juga pod okriljem Kraljestva dveh Sicilij je bil začetek razsvetljenega  fevdalizma, ki pa ni zacelil vseh starih ran. Kraljestvo je bilo dejansko še vedno deljeno na ''celinski del'' (bivše Neapeljsko kraljestvo) in ''otočni del'' (bivše Sicilsko kraljestvo), predvsem v političnem pomenu. 
 
==Ferdinand I.==
[[Slika:Ferdinando I.jpg|thumb|right|150px|Ferdinand I. dveh Sicilij]]
Kralj Ferdinand je bil na [[Kraljevina Sicilija|Siciliji]] [[Ferdinand III. Sicilski|Ferdinand III.]], v [[Neapeljsko kraljestvo|Neaplju]] pa [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinand IV.]], saj so Borbonci vladali na obeh ozemljih še od leta 1734, v Neaplju kot absolutistični vladarji, na Siciliji pa kot predstavniki plemstva v [[sicilski parlament|parlamentu]]. Združenje obeh posesti v eno državo je bilo pretežno [[politika|politično]] izkazovanje oblasti, čeprav [[zgodovina|zgodovinsko]] ni bilo novost. Že leta 1443 je [[Alfons V. Aragonski]] ustanovil ''Regnum Utriusque Siciliae'' (= Kraljestvo obeh Sicilij) in se oklical za kralja <ref>Armstrong, E.: ''Il papato e Napoli nel XV secolo'', v ''Storia del mondo medievale'', vol. VII, 1999</ref>, vendar je združeno kraljestvo trajalo le do njegove smrti.

Prva doba Kraljevine dveh Sicilij je bila, kot pri vsakem združenju, politično in organizacijsko zahtevna. Neapelj je komaj prestal deset let [[Napoleon]]ove oblasti z [[Joachim Murat|Muratovim]] kraljevanjem in v tem obdobju je bil odpravljen [[fevdalizem]]. To je sicer  poenostavilo [[zakon]]odajo, a ni odpravilo fevdalne miselnosti [[aristokracija|aristokracije]]. Na Siciliji je, predvsem med aristokracijo, prevladovalo nasprotovanje zedinjenju, saj je to pomenilo ukinitev 600 let trajajoče samostojnosti <ref>Bottari S.: ''Rosario Romeo e il Risorgimento in Sicilia: bilancio storico e prospettive di ricerca'', Rubbettino 2002</ref>. Med predstavniki [[monarhija|monarhije]], aristokracijo in navadnim ljudstvom ni bilo možno ne razumevanje ne sodelovanje. 

V teh okoliščinah so naglo rasle [[tajna družba|tajne družbe]] in bratovščine, med katerimi je bila najpomembnejša [[karbonarji|karbonerija]], ki je zahtevala obnovo države in predvsem formalno [[ustavo]]. Leta 1820 je prišlo do [[državni udar|državnega udara]] pod vodstvom nekaterih pripadnikov vojske in karbonarjev, kar je prisililo Ferdinanda I. dveh Sicilij, da je odobril ustavo, a po [[španija|španskem]] zgledu. <ref> Colletta, P.: ''Storia del Reame di Napoli dal 1734 sino al 1825'', Le Monnier 1856,</ref>. Sicilsko ljudstvo se je temu uprlo in zahtevalo [[secesija|secesijo]], vendar je bil upor zadušen. Te dogodke so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] razumeli samo kot nasprotovanje ustavi, zato je [[Metternich]] – kljub ugovarjanju drugih držav – napadel Kraljestvo dveh Sicilij in zavzel Neapelj (1821). 

==Franc I.==
[[Slika:Francis I of the Two Sicilies.jpg| thumb|right|150px|Franc I. dveh Sicilij]]
Po Ferdinandovi smrti (1825) je zasedel prestol njegov sin [[Franc I. dveh Sicilij|Francesco]], ki je zaslužen za napredek državnega gospodarstva; čeprav je vedno sledil avstrijskim smernicam in diktatom, je dosegel, da so se umaknili iz kraljevine po šestletni okupaciji. Njegovo strogo in katoliško usmerjeno upravljanje države ni preprečilo nastanka opozicije, ki so jo vodili bivši pripadniki vstaje iz leta 1820 in ki so zahtevali ustavo po [[Francija|francoskem]] modelu, vendar je bilo njihovo gibanje zatrto z vojsko.

==Ferdinand II.==
[[Slika:Ferdinand Zweite von Neapel Sizilien.jpg| thumb|right|150px|Ferdinand II. dveh Sicilij]]
Po Francescovi smrti (1830) je nastopil [[Ferdinand II. dveh Sicilij]]. Od vseh Borboncev se odlikuje, ker je največ prispeval k napredku kraljevine, saj je v mladih letih izdal veliko političnih in tehnoloških reform, vse do leta 1848. Tega leta so [[Evropa|evropski]] nemiri namreč dosegli tudi italijanski jug. Na Siciliji so ljudski uporniki zahtevali neodvisnost in Ferdinand je izdal ustavo Kraljevine dveh Sicilij, ki pa ni nikoli stopila v veljavo. Sicilijanci so enostransko proglasili neodvisnost, ki je bila po nekaj mesecih zadušena v krvi. Ferdinand II. se je po letu 1848 opredelil za strogo [[absolutizem|absolutistično]] politiko, ki je državo popolnoma ohromila.<ref>{{navedi knjigo |author=Acton, H. |year=1997 |title=Gli ultimi Borboni di Napoli (1825-1861) |publisher=Firenze : Giunti |isbn=9788809212565 |cobiss= |pages=}}</ref> Njegovo ostro nasprotovanje vsaki spremembi je bilo glavni vzrok splošnega nezadovoljstva in uporov po vsej državi, kar je omogočilo uspeh [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldijevega]] ''pohoda tisočih''.

==Franc II.==
[[Slika:Camillo Guerra (ambito di) - Ritratto di Francesco II di Borbone.jpg| thumb|right|150px|Franc II. dveh Sicilij]]
Nasledil ga je triindvajsetletni sin [[Franc II. dveh Sicilij|Francesco]], ki je vladal samo malo več kot eno leto, vendar je v tem kratkem času izdal veliko reform za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Sprva je bil nasproten združenju s Sardinijo, a po izgubi Sicilije in Kalabrije, ki ju je bil zavzel Garibaldi, se je izognil nadaljnemu prelivanju krvi z odhodom iz Neaplja in tako dovolil predajo ljudstva. Zatekel se je v [[Gaeta|Gaeto]], verjetno v upanju, da mu bo dovoljeno bivanje v tamkajšnji trdnjavi, a po tromesečnem obleganju ga je sardinska vojska premagala. Odšel je v izgnanstvo v [[Rim]] in po nekaj letih v [[Pariz]]. Umrl je leta 1894. Z njim se zaključi vrsta kraljev dveh Sicilij, pa tudi glavna nasledstvena veja [[Savojci|Savojcev]], saj je bil vnuk [[Viktor Emanuel I. Italijanski|Viktorja Emanuela I.]]

== Konec Kraljevine dveh Sicilij==

Leta 1859 so se odvile najpomembnejše bitke med Kraljevino Italijo in Avstrijo ([[Bitka pri Magenti|Magenta]], [[Bitka pri Solferinu|Solferino]]), kjer so bili Avstrijci poraženi. [[Mirovna pogodba v Villafranci|Mirovna pogodba]] je dodelila [[Lombardija|Lombardijo]] Franciji, ki jo je odstopila zaveznici Italiji. Kot posledica vključitve Lombardije v Kraljevino Italijo, so se tudi lokalne oblasti [[Parma|Parme]], [[Modena|Modene]], [[Toskana|Toskane]] in [[Emilja-Romanja|Romanje]] opredelile za aneksijo. Po pogajanjih s Francijo, je Italija pridobila še ozemlje [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneškega]] (razen [[Benečija|Benečije]]) in je odstopila Francozom [[Savoja|Savojo]] in [[Nica|Nico]]. Naslednjega leta se je Garibaldi izkrcal na Siciliji in proglasil otok za posest Kraljevine Italije. Vojska dveh Sicilij, ki se mu je zoperstavila, je bila poražena najprej na otoku, nato še v [[Kalabrija|Kalabriji]]. Prebivalci celinskega dela Dveh Sicilij so se večinoma predali Garibaldiju brez bojevanja in kraljeva vojska je bila definitivno poražena. Celotna Kraljevina dveh Sicilij je po uradnih [[plebiscit]]ih prešla pod Kraljevino Italijo 20. marca 1861.

Zedinjena Italija še zdaleč ni bila sposobna uresničiti idealov domovinske enotnosti in enakosti državljanov, o katerih je govoril [[Mazzini]] in za katere je umrlo tisoče ljudi med [[Risorgimento]]m. <ref>Maraldi, C.: ''Documenti francesi sulla caduta del regno meridionale'', Napoli 1935</ref> Zelo zgovorne so sledeče besede enega najbolj uglednih [[časnikar]]jev in [[politik]]ov tiste dobe:
::"Življenje v pokrajinah neapeljskega kontinenta je, v dobrem in slabem, odgovarjala nekemu socialnemu in moralnemu, pa tudi zgodovinskemu in gospodarskemu stanju, ki bi se bilo lahko s časom spremenilo, ni bila pa upravičena nenadna sprememba. A revolucija je nasilno spremenila zunanjost tega stanja z zakonodajo, ki ni bila drugo kot avtomatsko nasprotovanje vsemu preteklemu. Nova zakonodaja ni obnovila človeka, nasprotno, pohujšala ga je. Stara skupnost se je znašla vsa pijana od množice novih zahtev in prepovedi, ki so videle v preteklosti vse slabo in v tako imenovanih modernih idejah vse dobro, zato so z neumno naglico hotele popraviti toliko stvari, potrebnih in nepotrebnih. (…) Bodisi v poslanski zbornici, kot tudi v občinskih in pokrajinskih svetih, včerajšnji sovražniki so postali današnji prijatelji, in obratno, in to ne v imenu nazorov, temveč v imenu interesov, prevzetnosti in ambicij, ki bi jih težko priznali. Sovražnost se spreminja v ljubezen in ljubezen v sovražnost in izgublja se smisel za dobro in slabo. Če bi ga namenoma iskali, slabšega sistema ne bi našli za škodovanje ljudem. (…) Podeželje stare kraljevine je dobilo zakone in uredbe, ki so bili v nasprotstvu z njegovim značajem in z njegovo tradicijo. Tudi male podeželske občine na Siciliji, v Bazilikati, v Abrucih in v Kalabriji so podvržene istim zakonom, ki veljajo v velikih mestih Italije. Nič ni bilo upoštevano; nasprotno, vse je bilo pomešano v eno samo avtomatsko enoto, kar je, če dobro premislimo, edini vzrok današnjih tegob in tudi nevarnosti, ki grozijo državi. Če so politični zakoni že morali biti enaki po vsej državi, gospodarski zakoni bi pa morali upoštevati zgodovino in zemljepis, ki se ne moreta kršiti brez posledic."
::(Raffaele De Cesare: ''La fine di un Regno'', Vol. II., Napoli 1894)

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
{{normativna kontrola}}