Ogled vira Karbon

{{Geological period
|image=
|caption= Zemljevid sveta, kot je bil med poznim karbonom. (300 Ma)
|o2=32.3
|co2=800
|temp=14
|sea level = Skozi Mississippij pada iz 120&nbsp;m na sedanjo vrednost, kasneje počasi raste na okoli 80&nbsp;m na koncu obdobja<ref>{{cite journal | author = Haq, B. U.| year = 2008| doi = 10.1126/science.1161648 | title = A Chronology of Paleozoic Sea-Level Changes | journal = Science | volume = 322 | pages = 64–68 | pmid = 18832639 | last2 = Schutter | first2 = SR | s2cid = 206514545| issue = 5898 |bibcode = 2008Sci...322...64H }}</ref>
}}
[[Slika:Our Native Ferns - Carboniferous Pteridophyta.jpg|thumb|right|300px|Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice.]]
'''Karbón''' je [[geološka doba]] v [[paleozoik]]u, ki se je začela s koncem [[devon (geološka doba)|devona]] pred 340 [[milijon]]i [[leto|let]] in končala z začetkom [[perm]]a pred približno 280 milijoni let.

== Gubanje Zemlje v Karbonu ==
Doba Karbona je zelo pomembna tako za [[geologija|geologijo]] kot za [[gospodarstvo|gospodarsko dejavnost]] na [[Zemlja|Zemlji]]. V tem geološkem obdobju je bila zemeljska skorja zelo nemirna, saj jo je zajelo [[gibanje]] imenovano [[variskično gubanje]]. V [[Evropa|Evropi]] je nastalo [[Variskično gorstvo]], to je v dveh lokih potekalo iz [[Irska|Irske]] in [[Anglija|Anglije]] čez [[Normandija|Normandijo]] in [[Bretanija|Bretanijo]] v centralno [[Francija|Francijo]] ter dalje čez [[Belgija|Belgijo]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na [[Poljska|Poljsko]]. Istočasno so se [[gubanje|gubali]] tudi [[Rodopi]] in [[Uralsko gorovje|Ural]]. V podnožju novega gorstva , ki se je dvigalo iz [[morje|morja]], so nastala številna [[močvirje|močvirja]], te je v presledkih prepljavljalo morje in jih prekrivalo z usedlinami gline in peska ter tako omogočilo ugodne razmere za nastanek [[premog]]a. [[Orogeneza|Orogenezo]] je spremljalo močno [[vulkan]]sko delovanje. Značilne usedline iz te dobe so [[glinasti skrilavec|glinasti skrilavci]], [[lapor]]ji, [[konglomerat]]i, [[peščenjak]]i in večina [[premog]]a, '''''Karbon-a''''', po katerem je ta [[doba]] dobila tudi ime.

== Rastlinstvo v Karbonu ==
Klima je bila v Karbonu [[vlaga|vlažna]] in topla, domnevajo da tudi [[Tropi|tropska]] zaradi razširjenosti rastlin in živali, ki so se v Karbonu bujno razvijale. Velike [[praprot]]nice so se močno razbohotile, nastale so [[Drevo|drevesaste praproti]], [[Preslica|preslice]] in [[lisičjak]]ovci. Med lisičjakovci so bili splošno razširjeni [[Luskavec|Luskavci]] ali [[Lepidodendron]]i in [[Pečatnikovec|Pečatnikovci]] ali [[Sigillaria|Sigilarije]]. Preslice ali [[Calamites]] - ([[latinščina|latinsko]] '''''cálamus''''' = votlo steblo, [[rogoz]]) so bile podobne današnjim in veliko večje. Že v zgodnjem Karbonu so se pojavile [[Praprot|praprotnice-semenjače]] ali [[Pteridosperme]]- (iz gr.: [[Ptéron]] = [[perut]] in [[spérma]] = [[seme]]). Praprotnice so prve razvile semena po oploditvi v [[trosovnik]]u in tako pri razmnoževanju niso bile več odvisne od vode. Pteridosperme so izumrle v [[Perm]]u. Močvirska področja so bila porasla z [[Kordait]]i - ([[golosemenke]]), katere so zrasle do višine 30 m in so predniki današnjih [[iglavec|iglavcev]].

== Živalstvo v Karbonu ==
[[Slika:Meganeura.jpg|thumb|right|250px|V obdobju karbona so se močno namnožili članonožci, ki so bili velike rasti, kot so orjaški kačji pastirji iz rodu ''Meganeura''.]]
Življenje v [[morje|morju]] te dobe je bilo že pestro, v njem so živele; [[školjka|školjke]], [[goniatit]]i, [[ramenonožec|ramenonožci]], [[morski jež]]i, [[morska lilija|morske lilije]], [[korala|korale]], [[sklenoluskovka|sklenoluskavke]] -(ganoidi) in [[somi]]. V morju so živele številne enake vrste, ki pa so se hitro razvijale in [[sprememba|spreminjale]]. [[Oklepnice]] so v tem obdobju popolnoma izumrle.
Življenje v [[močvirni gozd|močvirnih gozdovih]] so obvladovali mnogi [[rod (sociologija)|rodovi]] [[Dvoživke|dvoživk]], [[ščitoglavec|ščitoglavcev]] -(Stegocephalia). Največja skupina med ščitoglavci so [[Labirintodont|Labiritodonti]] -(v prerezu zob imajo zamotan zavoj sklenine). Pomembna skupina so tudi [[Branchiozauri]] -(Branchiosauria), ki so skupni predniki dvoživk in [[plazilec|plazilcev]], njihovi potomci so današnji [[močerad]]i. Pojavili so se tudi prvi [[Kotilozaver|Kotilozavri]] (Cotylosauria), začetniki vseh [[plazilec|plazilcev]], katerih nasledniki so [[Zverozobec|Zverozobci]]. [[Kotilozaver|Kotilozavri]] so izumrli v [[Triada|Triadi]]. V tropskih gozdovih te dobe so se močno razmnožili [[Členonožec|Členonožci]], veliko je bilo [[pajk]]ov, [[ščipalec|ščipalcev]], [[stonoga|stonog]] in [[žuželka|žuželk]], katere so bile zelo velike rasti, prednice današnjih žuželk. Prvi [[plenilec|plenilci]] in [[krila]]te [[žuželke]], kot je orjaški [[kačji pastir]] - [[Meganeura monyi]] z razponom kril 75&nbsp;cm, so iz tega obdobja.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.scotese.com/newpage4.htm Zemljevid kopnega in morja Tetis v Karbonu] {{ikona en}}

{{Commons|Category:Carboniferous|Karbon}}

{{Paleozoik}}

{{geološka škrbina}}

[[Kategorija:Paleozoik]]
{{normativna kontrola}}