Ogled vira Jura

{{vprašljivo}}
{{drugipomeni2|Jura}}
{{Geological period
|image=
|caption= Zemljevid sveta, kot je bil med srednjo juro. (170 Ma)
|o2= 26
|co2= 1950
|temp= 16.5
}}
'''Jura''' je [[geologija|geološko]] [[geološka časovna lestvica|obdobje]], ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po [[Švica|švicarskem]] [[Jursko pogorje|pogorju Jura]].

Začelo se je pred okoli 201 milijoni let in se končalo pred 145 milijoni let. Delimo ga na podlagi najdb ortokronoloških [[fosil]]ov na tri obdobja. Kot pri drugih geoloških periodah, ki definirajo začetek in konec periode, so usedline kamnin dobro definirane, vendar točni datumi variirajo za 5 - 10 milijonov let. Jura je srednja perioda [[mezozoik|mezozoiske]] dobe, poznane tudi kot doba [[dinozavri|dinozavrov]]. 

Ime »jura« je prvi uporabil [[Alexandre Brogniart]] za velike sedimente morskega [[Apnenec|apnenca]], ki jih je našel v gorah Jure na tromeji [[Nemčija|Nemčije]], [[Francija|Francije]] in [[Švica|Švice]].

==Obdobja==
*Prvo obdobje se imenuje Zgornji ''titonij''. Imenujemo ga tudi ''Malm'' ali Bela Jura, zanj pa so značilni beli in svetlo sivi apnenci. 
*Drugo obdobje se imenuje Srednji ''titonij''. Imenujemo ga tudi ''Dogger'' ali Rjava Jura, zanj pa so značilne rjave kamnine, ki jih je obarvalo [[železo]].
*Tretje obdobje se imenuje Spodnji ''titonij''. Imenujemo ga tudi ''Lias'' ali Črna Jura. Za to obdobje pa so značilne črne in temne [[glina|gline]]. Faunalne faze od najmlajše do najstarejše so: 

{|
| '''Zgornja/pozna jura''' (malm)
| 
|-
|&nbsp; Tithonij
| (150,8 ± 4,0 – 145,5 ± 4,0 [[Megaanum|Ma]])
|-
|&nbsp; Kimmeridgij
| (155,7 ± 4,0 – 150,8 ± 4,0 Ma)
|-
|&nbsp; Oxfordij
| (161,2 ± 4,0 – 155,7 ± 4,0 Ma)
|-
| '''Srednja jura''' (dogen)
|  
|-
|&nbsp; Callovij
| (164,7 ± 4,0 – 161,2 ± 4,0 Ma)
|-
|&nbsp; Bathonij
| (167,7 ± 3,5 – 164,7 ± 4,0 Ma)
|-
|&nbsp; Bajocij
| (171,6 ± 3,0 – 167,7 ± 3,5 Ma)
|-
|&nbsp; Aalenij
| (175,6 ± 2,0 – 171,6 ± 3,0 Ma)
|-
| '''Spodnja/zgodnja jura''' (lias)
|  
|-
|&nbsp; Toarcij
| (183,0 ± 1,5 – 175,6 ± 2,0 Ma)
|-
|&nbsp; Pliensbachij
| (189,6 ± 1,5 – 183,0 ± 1,5 Ma)
|-
|&nbsp; Sinemurij
| (196,5 ± 1,0 – 189,6 ± 1,5 Ma)
|-
|&nbsp; Hettangij
| (199,6 ± 0,6 – 196,5 ± 1,0 Ma)
|}

== Paleogeografija ==
V času zgodnje jure se je super [[kontinent]] [[Pangea]] razdelil na [[Lavrazija|Lavrazij]]o in [[Gondvana|Gondvan]]o. Zgodnji Atlantski ocean in [[ocean Tetida]] sta bila relativno ozka. V pozni juri je začel južni kontinent Gondvana razpadati in zaprl morje Tetida tako, da je nastal bazen ''Neotethys''. [[Podnebje]] je bilo toplo brez dokazov o poledenitvah. Prav tako kot v triasu, še ni bilo kopna na polih, kot tudi ne velikih polarnih kap. O juri obstoja mnogo geoloških podatkov v Evropi, kjer se morske usedline nahajajo vzdolž obal. Plitvo morje (epikontinentalno morje) je bilo tudi na mestu današnjih ravnic v ZDA in Kanadi. Večina jurskih usedlin v ZDA so kontinentalnega nastanka. Važne jurske usedline se nahajajo v Rusiji, Indiji, Južni Ameriki, Japonski, Avstral-aziji in v Veliki Britaniji.

V obdobju Jure so morja preplavila obsežna ozemlja [[severna polobla|severne poloble]] in na njih odložila [[Sedimentne kamnine|usedline]]. Na kopnem je bila le [[Skandinavija]] in posamezni večji [[otok]]i.

Na ozemlju [[Nemčija|Nemčije]] prevladujejo temno sive gline, ki vsebujejo številne [[amonit]]e in druge fosilne ostanke.

V širši okolici [[Holzmaden]]a, blizu [[Stuttgart]]a, so nastali znani pozidonijski [[skrilavec|skrilavci]]. V njih so poleg številnih amonitov in [[školjka|školjk]] našli tudi izredno lepo ohranjene morske lilije in morske reptile ([[ihtiozaver|ihtiozavre]], [[pleziozaver|pleziozavre]] in [[krokodil]]e).

== Živalstvo ==
V dobi jure so bile najvišje oblike življenja v morjih ribe in morski plazilci. To so bili ihtiozavri, pleziozavri in morski krokodili iz družin Teleosauridae in Metriorhynchidae.

Pojavile so se nove skupine:
* planktonska [[foraminifera]] in [[kalpionela]], ki so važni za stratigrafijo;
* [[rudist]]i, grebenska varianta školjk;
* [[belemnitidi]] in [[brahiopodi]] iz skupine [[terebratula|terebratulid]] in rinchonelidov

Amoniti so bili še posebej razprostranjeni in so formirali 62 bio con.

Na kopnem so še vedno dominirali veliki arhozavri. Veliki rastlinojedi dinozavri so se hranili s prerijskimi praprotmi, palmam podobnimi rastlinami in drugimi. Napadali so jih veliki teropodi (ceratozavri, megalozavri in alozavri). Vsi so pripadali skupini [[Zavrishiji|zavrishijev]] (Saurischia).

Za času pozne jure so iz majhnih celurozavrskih dinozavrov razvile prve [[ptice]]. Ornitishiji so bili manj prisotni od zavrishijiev, čeprav so nekateri, kot so stegozavri in ornitopodi igrali važno vlogo med manjšimi in srednje velikimi rastlinojedci. V zraku so vladali pterozavri.

== Rastlinstvo ==
Suho podnebje, ki je karakteriziralo večino triasa, se je postopno ublažilo, še posebej na višjih geografskih širinah. Topla, vlažna klima je omogočila, da je večji del kopnega pokrivala bujna vegetacija. Najpogostejša vrsta je bila smreka. Družine [[Golosemenke|golosemenk]], ki so prevladovale v juri so bili: [[Aravkarijevke|Araucariaceae]] (aravkarijevke), Cephalotaxaceae, [[Pinaceae]] (borovke), Podocarpaceae (podokarpovke), Taxaceae (tisovke), Taxodiaceae (taksodijevke).<ref>Behrensmeyer et al, 1992, p.349</ref> Izumrla mezozoiska družina [[Iglavci|iglavcev]] Cheirolepidiaceae je dominirala v nižjih geografskih širinah, tu so rastle tudi grmovnice reda Bennettitales.<ref>Behrensmeyer et al, 1992, p.352</ref> Pogosti so bili [[ginko]] in drevesne [[praproti]] v gozdovih, manjše praproti so dominirale med nizkim rastlinjem.<ref>Behrensmeyer et al, 1992, p.353</ref> Na južni hemisferi so bile še posebej uspešne podokarpovke, medtem ko so bili gingko in pripadniki reda Czekanowskiales redki.

== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Behrensmeyer, Anna K., John Damuth, William DiMichele, Richard Potts (paleontolog, Hans-Dieter Sues & Scott Wing, 1992, ''Terrestrial Ecosystems through Time: the Evolutionary Paleoecology of Terrestrial Plants and Animals'', University of Chicago Press, Chicago and London, ISBN 0-226-04154-9 (cloth), ISBN 0-226-04155-7 (paper)
* Haines, Tim (2000) ''Walking with Dinosaurs:  A Natural History'', New York:  Dorling Kindersley Publishing, Inc., p. 65. ISBN 0-563-38449-2
* Kazlev, M. Alan (2002) [http://www.palaeos.com/Mesozoic/Jurassic/Jurassic.htm Paleos website] Accessed Jan. 8, 2006


== Zunanje povezave ==
* [http://www.geo-lieven.com/erdzeitalter/jura/jura.htm Primeri jurskih fosilov (angl.)]
* [http://www.oocities.org/drustvopmft/nemcija.jurski.fosili.htm Jurski fosili Nemčije]
* [http://drustvopmfs.hobby-site.org/ostalo/Trnovski%20gozdDPMFS22.2013.pdf Trnovski gozd] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131214134248/http://drustvopmfs.hobby-site.org/ostalo/Trnovski%20gozdDPMFS22.2013.pdf |date=2013-12-14 }}
{{Wikislovar|jura|Jura}}
{{Commons category|Jurassic}}
{{mesozoic}}


[[Kategorija:Geološke dobe]]
[[Kategorija:Mezozoik]]
{{normativna kontrola}}