Ogled vira Južni otok (Nova dežela)

{{Infopolje Otoki
| name = Južni otok
| image name = Südinsel.jpg
| image caption = Satelitski posnetek
| image size = 225px
| map = Rusija
| map_caption = Lega otoka na zemljevidu Rusije
| native_name = Южный
| native_name_link = ruščina
| nickname =
| location = [[Arktični ocean]]
| lat_d = 72 | lat_NS = N
| long_d = 53 | long_EW = E
| archipelago = [[Nova dežela]]
| total_islands =
| major_islands =
| area_km2 = 33246
| rank = 41.
| length_km =
| width_km =
| highest_mount =
| elevation_m =
| country = {{zastava|Rusija}}
| country admin divisions title = [[Oblasti Rusije|Oblast]]
| country admin divisions = [[Arhangelska oblast]]
| country_largest_city =
| country_largest_city_population =
| population =
| density_km2 =
| ethnic_groups =
| additional_info =
}}

'''Južni otok''' ({{jezik-ru|Южный}}) je manjši od obeh [[otok]]ov, ki tvorita glavnino otočja [[Nova dežela]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]]. S površino 33.246 km² je [[seznam otokov po površini|41. največji otok na svetu]]. Na vzhodu ga obliva [[Karsko morje]], na zahodu [[Barentsovo morje]], na severu pa ga ozek [[Matočkinov preliv]] ločuje od [[Severni otok (Nova dežela)|Severnega otoka]]. Na jugu se razprostira preliv [[Karska vrata]], ki ga ločuje od otoka [[Vajgač]] ob celini.<ref name="VolkovJohannessen2002">{{navedi knjigo |first1=Vladimir A. |last1=Volkov |first2=Ola M. |last2=Johannessen |first3=Victor E. |last3=Borodachev |first4=Gennadiy N. |last4=Voinov |first5=Lasse H. |last5=Pettersson |first6=Leonoid P. |last6=Bobylev |first7=Alexei V. |last7=Kouraev |title=Polar Seas Oceanography: An integrated case study of the Kara Sea |url=https://archive.org/details/polarseasoceanog0000unse |year=2002 |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |isbn=978-3-540-42969-2 |pages=[https://archive.org/details/polarseasoceanog0000unse/page/30 30]}}</ref>

Medtem ko ima Severni otok stalno [[Ledeniška kapa|ledeniško kapo]], je na Južnem poledenitev alpskega tipa z manjšimi [[ledenik]]i.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Shahgedanova |editor-first=Maria |year=2002 |chapter=The Arctic Environments |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |publisher=Oxford University Press |isbn=9780198233848 |pages=202}}</ref> Zaradi lege na skrajnem severu sveta je površje pretežno golo, prekriva ga [[tundra]].<ref>{{navedi revijo |first1=Vitaly M. |last1=Spitsyn |first2=S.B. |last2=Rozenfeld |first3=Nikita I. |last3=Bolotov |year=2018 |title=Annotated list of bird species of the Malye Karmakuly Polar Station, Yuzhny Island of Novaya Zemlya |journal=Biharean Biologist |volume=12 |issue=1 |pages=21–26}}</ref> Kljub ostrim pogojem tu uspeva arktična favna s predstavniki, kot so [[arktična lisica]], [[polarni medved]], [[mrož]] in razni [[tjulnji]], poleti pa tu gnezdi tudi večje število [[Ptica selivka|ptic selivk]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Novaya-Zemlya |title=Novaya Zemlya |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-04-04}}</ref>

Večina otoka je pod upravo [[Vojna mornarica Ruske federacije|ruske vojne mornarice]], ki je imela tu med [[hladna vojna|hladno vojno]] več poligonov za preskušanje [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Okoliške vode so še zdaj kontaminirane z [[jedrski odpadek|jedrskimi odpadki]], sevanje na površju pa se je po končanju poskusov v 1990. letih spustilo na naravno raven.<ref name="Nucl">{{navedi revijo |last1=Khalturin |first1=Vitaly I. |last2=Rautian |first2=Tatyana G. |last3=Richards |first3=Paul G. |last4=Leith |first4=William S. |title=A Review of Nuclear Testing by the Soviet Union at Novaya Zemlya, 1955–1990 |journal=Science and Global Security |date=2005 |volume=1 |issue=13|pages=1–42 |doi=10.1080/08929880590961862 |url=https://www.ldeo.columbia.edu/~richards/my_papers/khalturin_NZ_1-42%20.pdf}}</ref>

== Zgodovina ==
[[slika:Лето.jpg|thumb|left|Naselje Rogačevo poleti]]
V obdobju hladne vojne je [[Rdeča armada]] uporabljala Novo deželo kot poligon za preskušanje jedrskega orožja in v ta namen leta 1954 določila dve preskusni območji ter zgradila podporno infrastrukturo. Južni del Južnega otoka je spadal pod južno območje, severni pa skupaj z delom Severnega otoka pod severno. Znotraj južnega območja je bila določena Cona A, ki je obsegala ozemlje med Črnim zalivom in zalivom Basmačna, znotraj severnega pa Cona B, ki je obsegala zaliv Mitjušija na južni obali Matočkinovega preliva. Obstoječe prebivalstvo, približno 500 pripadnikov ljudstva [[Nenci|Nencev]], so takrat prisilno preselili na celino. V času vrhunca aktivnosti je bilo v oporiščih na otoku nastanjenih tudi do 12.000 vojakov, podpornega osebja in njihovih družin. Sovjeti so zgradili več naselij ob vzhodni obali, začenši s poveljniškim središčem Belušja in naseljem Rogačevo z [[letališče]]m, kjer so lahko pristajali skoraj vsi tipi letal.<ref name="Nucl"/>

V Črnem zalivu so izvedli en površinski jedrski preskus, tri podvodne in dva nadvodna. Od leta 1963, ko je bil sprejet mednarodni sporazum o delni prepovedi jedrskih preskusov, so izvajali le še podzemne jedrske preskuse. V Coni A so izvrtali predore 20–25 km zahodno od zaliva in v njem izvedli še šest takih preskusov med letoma 1972 in 1975. Glavnina preskusov po letu 1963 je bila v Coni B, kjer so do leta 1990 izvedli 33 preskusov, večina teh je vključevala več kot eno detonacijo naenkrat (salvo). Najmočnejši med njimi leta 1973, s skupno močjo 4,2 [[megatona|megatone]], je sprožil [[zemeljski plaz|plaz]] več kot 80 milijonov kubičnih metrov skalovja in zajezil bližnjo reko, zaradi česar je nastalo 2 km dolgo jezero.<ref name="Nucl"/>

== Sklici ==
{{sklici}}

{{ru-geo-stub}}
[[Kategorija:Nova dežela]]