Ogled vira Jarozit

{{Infopolje Mineral 
| name = Jarozit
| category = VI. razred: [[Sulfatni minerali]]
| boxwidth = 24
| boxbgcolor = 
| image = Jarosite on quartz Potassium iron sulfate Arabia District, Pershing County, Nevada 2779.jpg
| caption = Drobni kristali jarozita na [[kremen]]u; Arabia District, Pershing County, [[Nevada]]
| formula = {{chem|KFe|3|3+}}(OH)<sub>6</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>
| symmetry  = trigonalna {{overline|3}} 2/m haksagonalna raznostranična 
| unit cell = a = 7,304 Å, c = 17,268 Å; Z=3
| molweight = 500,8 g
| strunz = 07.BC.10
| dana = 30.02.05.01
| color = [[jantar]]no rumena ali temno rjava 
| habit = kristali so običajno psevdokubični ali ploščati, tudi zrnata skorja, noduli, vlaknata masa ali v konkrecijah 
| system = [[trigonalni kristalni sistem|trigonalni]]
| twinning = 
| cleavage = razločna na {0001}
| fracture = neraven do školjkast 
| tenacity = krhek
| mohs = 2,5 - 3,5
| luster = poddiamanten do steklast, na prelomih smolast 
| refractive = n<sub>ω</sub> = 1,815 - 1,820<br> n<sub>ε</sub> = 1,713 - 1,715
| opticalprop = enoosen (-)
| 2V         = zelo majhen
| birefringence = 0,102 - 0,105
| pleochroism = E: brezbarven, zelo bledo rumen ali bledo zelenkasto rumen<br> O: globoko zlato rumen ali rdečkasto rjav 
| streak = svetlo rumena 
| gravity = 2,9 - 3,3
| density = 
| melt = 
| fusibility = 
| diagnostic = 
| solubility = netopen v vodi, topen v [[Klorovodikova kislina|HCl]]
| diaphaneity = prozoren do prosojen 
| other = močno piroelektričen, ne [[Fluorescenca|fluorescira]], komaj zaznavno [[Radioaktivnost|radioaktiven]] 
| references = <ref name=Dana>Gaines in drugi (1997). ''Dana's New Mineralogy'', 8. izdaja. Wiley.</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-2078.html ''Jarosite'']. mindat.org.</ref><ref name=HOM>[http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/jarosite.pdf ''Jarosite'']. Mineral Data Publishing.</ref>}}

'''Jarozit''' je hidriran bazični [[kalij]]ev [[železo]]v [[Sulfatni minerali|sulfatni mineral]] s kemijsko [[Kemijska formula|formulo]]  {{chem|KFe|3|3+}}(OH)<sub>6</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>, ki je nastal z oksidacijo železovih sulfidov. Pogosto nastaja tudi kot stranski proizvod med čiščenjem in rafiniranjem [[cink]]a, v kislih rudniških drenažnimi vodah in okolji s kislo sulfatno prstjo.

==Fizikalne lastnosti==
Jarozit je krhek mineral s [[Trigonalni kristalni sistem|trigonalno]] [[Kristalna struktura|kristalno strukturo]]. Dobro se [[Razkolnost|kolje]] po osnovni ravnini, ima [[Mohsova trdotna lestvica|trdoto]] 2,5-3, kar ga uvršča med mehke minerale, in [[Specifična teža|specifično težo]] 3,15-3,26. Je prosojen do neprozoren s steklastim do motnim leskom. Barva je temno rumena do rumenkasto rjava. Včasih se zamenjuje z [[limonit]]om in [[getit]]om, kar se pogosto dogaja na primer v železovem klobuku. Jarozit je železov analog kalijevega aluminijevega sulfata [[alunit]]a. 

==Nizi trdnih raztopin==
[[Slika:Jarosite crystal structure.png|thumb|left|350px|Kristalna struktura jarozita; barve: kalij (K) = škrlatna, žveplo (S) = olivna, železo (Fe) = modra, celica = sinje modra]]

V alunitovo nadskupino mineralov spadajo alunit, jarozit, [[bevdantit]], [[krandalit]] in [[florencit]]. Minerali imajo enako kristalno strukturo, zato se med njimi dogajajo substitucije, katerih rezultat je več nizov [[Trdna raztopina|trdnih raztopin]]. Splošna formula cele nadskupine je AB<sub>3</sub>(TO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>6</sub>. V alunitovi podskupini je B aluminij (Al), v jarozitovi podskupini pa Fe<sup>3+</sup>. Bevdantitova podskupina ima splošo formulo AB<sub>3</sub>(XO<sub>4</sub>)(SO<sub>4</sub>)(OH)<sub>6</sub>, krandalitova AB<sub>3</sub>(TO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>5</sub>.H<sub>2</sub>O in florencitova AB<sub>3</sub>(TO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>5 ali 6</sub>.

V nizu jarozit-alunit se Fe<sup>3+</sup> lahko zamenja z Al, zato med jarozitom in alunitom (KAl<sub>3</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>6</sub>) morda obstaja popoln niz trdnih raztopin, čeprav so vmesni členi redki. Primerki iz Kopeca, Češka republika, imajo približno enako vsebnost Fe<sup>3+</sup> in Al, vsebnost Al v jarozitu pa je običajno majhna.

V nizu jarozit-natrojarozit je kalij zamenjan z [[natrij]]em najmanj do razmerja Na/K = 1:2,4. Čisti natrijev končni člen {{chem|NaFe|3|3+}}(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>6</sub>  ni znan. Natrojaroziti so minerali z razmerjem Na > K. Nastanek končnih členov niza jarozit-natrojarozit je pogojen z nizko temperaturo okolja, ki mora biti nižja od 100 °C. To je razvidno iz nihajoče porazdelitve jarozita in natrojarozita v vzorcih iz rudnika Apex v [[Arizona|Arizoni]] in Gold Hill v [[Utah|Utahu]]. Vse kaže, da v nizu med obema končnima členoma obstajajo vrzeli,<ref>American Mineralogist (2007) 92:444-447.</ref> hkrati pa se pojavlja vprašanje, ali je niz med jarozitom in natrojarozitom sploh popoln.

V hidronijjarozitu<ref>American Mineralogist (2007) 92:1464-1473.</ref> je K<sup>+</sup> zamenjan hidronijevim ionom H<sub>3</sub>O<sup>+</sup>. Z naraščajočo vsebnostjo hidronijevega iona se opazno zmanjša mrežni parameter ''c''. Sprememba parametra ''a'' je majhna.<ref> American Mineralogist (1965) 50:1595-1607.</ref> hidronijjarozit lahko nastane samo iz raztopim s primanjkljajem alkalij, ker se prednostno tvori z alkalijami bogat jarozit.

Enovalentni kation K<sup>+</sup> na položaju A lahko zamenjajo dvovalentni [[kation |kation]]i.<ref>American Mineralogist (1987) 72:178-187. </ref> Sprememba lahko poteče na tri načine.

* Z zamenjavo dveh enovalentnih kationov z enim dvovalentnim kationom, pri čemer nastane na položaju A praznina. Takšen primer je [[plumbogumit]] Pb<sup>2+</sup>Al<sub>3</sub>(PO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>5</sub>.H<sub>2</sub>O, ki spada v krandalitovo podskupino.
* Z vgradnjo dvovalentnih kationov na položaj B kot na primer v [[osarizavit]]u, Pb<sup>2+</sup>Cu<sup>2+</sup>Al<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>(OH)<sub>6</sub>, ki spada v alunitovo podskupino, in beveritu, {{chem|PbFe|3|3+}}(AsO<sub>4</sub>)<sup>3−</sup>(SO<sub>4</sub>)(OH)<sub>6</sub>, ki spada v jarozitovo podskupino. 
* Z zamenjavo dvovalentnh [[anion]]ov trovalentnimi anioni kot na primer bevdantitovi podskupini.

==Zgodovina==
Jarozit je prvi opisal nemški mineralog August Breithaupt (1791-1873) leta 1852 na njegovem nahajališču Barranco del Jaroso pri [[Almeria|Almeríi]], [[Španija]]. Njegovo ime je povezano z imenom cvetice ''jara'' iz rodu ''Cistus'', ki raste v tem pogorju in ima enako barvo kot mineral.

Vesoljsko pristajalno vozilo ''[[Opportunity]]'' je leta 2004 z Mössbauerjevim spektrometrom na [[Mars]]u odkrilo jarozit. Njegovo odkritje naj bi bil trden dokaz, da so bile na Marsu nekoč velike količine tekoče vode. 

Nenavadne glinaste krogle s premerom od 3,5 do 12,5 cm, prekrite z jarozitom, so nedavno odkrili pod templjem Pernate kače v [[Teotihuacan|Teotihuacan]]u, [[Mehika]].<ref>[http://news.discovery.com/history/archaeology/mysterious-spheres-emerge-from-ancient-temple-1304291.htm  ''Robot Finds Mysterious Spheres in Ancient Temple''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150319032519/http://news.discovery.com/history/archaeology/mysterious-spheres-emerge-from-ancient-temple-1304291.htm |date=2015-03-19 }}. Discovery News (2013).</ref> 

==Uporaba v znanosti gradiv==
Jarozit je tudi bolj splošen naziv za obširno družino spojin s splošno formulo AM<sub>3</sub>(OH)<sub>6</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>, v kateri so A<sup>+</sup> lahko [[Natrij|Na]], [[Kalij|K]], [[Rubidij|Rb]], NH<sub>4</sub>, H<sub>3</sub>O, [[Srebro|Ag]] in [[Talij|Tl]], N<sup>3+</sup> pa [[Železo|Fe]], [[Krom|Cr]] in [[Volfram|V]]. V fiziki kondenzirane snovi in nanosti gradiv so pomembne zaradi [[Trišestkotno tlakovanje|trišestkotne mrežne strukture]], kakršno imajo geometrijsko frustriranimi magneti.<ref>A. Harrison (2004). ''First catch your hare: the design and synthesis of frustrated magnets''. J. Phys.: Condens. Matter '''16''' (9-12): S553–S572. Bibcode: 2004JPCM...16S.553H. doi: 10.1088/0953-8984/16/11/001.</ref><ref>A.S. Wills, A. Harrison, C. Ritter, R. Smith in drugi (2000). ''Magnetic properties of pure and diamagnetically doped jarosites: Model kagomé antiferromagnets with variable coverage of the magnetic lattice''. Phys. Rev. B '''61''' (9): 6156–6169. Bibcode: 2000PhRvB..61.6156W. doi: 10.1103/PhysRevB.61.6156.</ref>

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{clear}}
==Galerija==
<gallery caption="Primerki jarozita" widths="220px" heights="200px" perrow="3">  <center> captions
Slika:Jarosite-202367.jpg| Jarozit iz Tombstonea, Cochise County, [[Arizona]]; velikost: 3,5 x 2,2 mm 
Slika:Jarosite-114913.jpg | Kristal jarozita s tipske lokacije Jaroso, [[Almeria]], [[Španija]]; širina: 2 mm
Slika:Jarosite-mrz164a.jpg|Jarozit; vir: Άgios Konstantinos, Lavrion, [[Grčija]]
Slika:Jarosite-34304.jpg|Listast jarozit iz pogorja Peña Blanca, Municipio de Aldama, [[Chihuahua]], [[Mehika]]; velikost: približno 1 cm
Slika:Jarosite - USGS ID Gill, JR 18ct.jpg|Jarozitske konkrecije, Ludlow Formation, Harding County, [[Južna Dakota]]
Slika:Jarosit - Sierra Almagrera, Spanien.jpg|Jarozit iz Barranco del Jaroso, Sierra Almagrera, Španija
</gallery>

[[Kategorija:Kalijevi minerali]]
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Sulfatni minerali]]