Ogled vira Grafit

{{Infobox mineral
| name = Grafit
| category = I Samorodne prvine
| boxwidth = 
| boxbgcolor = 
| image = GraphiteUSGOV.jpg
| imagesize = 
| caption = Grafit
| formula = [[Ogljik|C]]
| molweight = 
| color = Jekleno črn do siv
| habit = Ploščat, luskast, zrnat ali masiven 
| system = [[Heksagonalni kristalni sistem|Heksagonalnil]] (6/m 2/m 2/m)
| twinning = 
| cleavage = Popoln v eni smeri
| fracture = Luskast, na nerazkolnih ploskvah grob
| mohs = 1–2
| luster = Kovinski, moten
| refractive = Neprozoren
| opticalprop = 
| birefringence = 
| pleochroism = Brez
| streak = Črna
| gravity = 
| density = 2,09–2,23 g/cm<sup>3</sup>
| fusibility = 
| diagnostic = 
| solubility = V raztaljenem [[Nikelj|niklju]]
| diaphaneity = 
| other = 
| references = <ref>[http://www.mindat.org/min-1740.html Graphite at Mindat]</ref><ref>[http://www.webmineral.com/data/Graphite.shtml Webmineral]</ref>
}}
{{drugipomeni}}
'''Grafit''' je ena od štirih [[alotropija|alotropskih modifikacij]] [[ogljik]]a. [[Alotropija]] je namreč pojav, ko se element pojavlja v več [[kristal]]nih oblikah; ogljik se poleg grafita pojavlja še kot [[diamant]], [[fuleren]] in grafen. Diamant [[kristalizacija|kristalizira]] v [[kubični kristalni sistem|kubičnem kristalnem sistemu]], fulereni pa imajo zanimivejšo zgradbo, najbolj podobno [[nogometna žoga|nogometni žogi]], kjer se v ogrodju izmenjujejo petčlenski in šestčlenski obroči.

[[Slika:Graphit gitter.png|thumb|[[Kristalna struktura]] grafita]]
Grafit kristalizira v [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalnem (šesterokotnem) kristalnem sistemu]], posamezni [[šesterokot]]niki pa se razporedijo v [[ravnina|ravne]] [[plast]]i. [[Atom]]e ogljika v plasteh usmerjajo trije atomi vezani s [[hibridizacija|sp<sub>2</sub>]] [[elektronska vez|elektronskimi vezmi]], medtem ko je p<sup>z</sup> elektron umeščen med plasti kristala kar daje grafitu [[električna prevodnost|električno prevodnost]]. Plasti vežejo med sabo le [[Van der Waalsova vez|Van der Waalsove vezi]], ki pa so seveda [[šibka vez|šibke]], grafit pa se zaradi tega [[luščenje|lušči]] po ploskvah.

Grafit se uporablja za [[svinčnik]]e, [[mazivo|maziva]], [[talilni lonec|talilne lonce]], za [[elektroda|elektrode]] in kot [[Moderator (fizika)|moderator]] v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Poleg tega so zelo uporabna [[ogljikova vlakna]], ker imajo sorazmerno visoko [[natezna trdnost|natezno trdnost]] in so zelo obstojna. Dobimo jih pri segrevanju [[akrilna vlakna|akrilnih vlaken]] v [[inertna atmosfera|inertni atmosferi]]. Uporabljajo se za [[ojačitev]] v [[kompozitni material|kompozitnih materialih]] (npr. za [[turbina|turbinske]] [[lopatica|lopatice]]).

[[Saje]], [[oglje]] in [[koks]] dobimo pri segrevanju [[organska snov|organskih snovi]], kot so [[les]], [[kost]]i in [[premog]] brez dostopa [[zrak]]a pri 1000&nbsp;°C. [[Mikrokristal]]iničen ali deloma [[amorfnost|amorfen]] ogljik lahko pretvorimo v [[elektropeč]]eh v grafit:

Najprej:
:oglje + [[silicij|Si]] → SiC 
nato pri visokih [[temperatura]]h (2000&nbsp;°C) nastane grafit po reakciji:
:SiC → Si + C<sub>(grafit)</sub>.

Vse oblike grafita so pri [[oksidacija|oksidaciji]] [[termodinamska stabilnost|termodinamsko nestabilne]]. Nad 1000&nbsp;°C nastane [[ogljikov monoksid|CO]], pod 1000&nbsp;°C pa nastane [[ogljikov oksid|CO<sub>2</sub>]].

:C + O<sub>2</sub> → CO<sub>2</sub>
:2 C + O<sub>2</sub> → 2 CO

Pri visokih temperaturah ogljik [[redukcija|reducira]] druge [[nekovina|nekovine]] in [[voda|vodno]] [[para|paro]]. Ta reakcija je bila v preteklosti glavni vir [[vodik]]a:
: C + H<sub>2</sub>O => CO + H<sub>2</sub> (1000&nbsp;°C)

Zaradi plastovite strukture grafita lahko med njegove plasti [[vrivanje|vrinemo]] različne [[ion]]e in dobimo [[interkalacijska spojina|interkalacijske spojine]]. Vgrajena [[kisik]] oziroma [[fluor]] zmanjšata [[Električna prevodnost|prevodnost]] medtem ko [[kalij]], [[brom]], [[jod]] ali [[halogenid]]i FeCl<sub>3</sub>, povečajo prevodnost zaradi vključitve dodatnih [[elektron]]ov v [[prevodni pas]].

Tališče grafita je 3500&nbsp;°C (diamant: 3700).

Gostota 2,22 g/cm<sup>3</sup> (diamant:3,51) .

Kdor bi rad ravnal zelo [[potratnost|potratno]] naj [[segrevanje|segreva]] diamant v [[anaerobnost|odsotnosti zraka]] pri 1500&nbsp;°C in tako pridobi grafit. Veliko uporabnejši je obratni postopek, ko pri visoki temperaturi (2400&nbsp;°C) in visokem pritisku iz grafita pridobimo diamant. Kot [[katalizator]] uporabimo [[krom]], [[nikelj]]. [[Umetni diamant]]i so majhni, uporabljajo se v glavnem kot [[abraziv]]i za izdelavo [[brus]]ov in [[vrtalna glava|vrtalnih glav]].

== Opombe in sklici ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Mazalna mast]]

[[Kategorija:Kristali]]
[[Kategorija:Ogljik]]
{{normativna kontrola}}