Pojdi na vsebino

Glušnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glušnik je priprava namenjena zaščiti sluha pred prevelikim hrupom. Spada med osebna varovalna sredstva.

Sestavljeni so iz dveh naušnikov, katera pokrivata ušesno školjko, ter iz povezovalnega loka.

V čelado vgrajeni glušniki

Povečini so izdelani iz plastične mase. Lok je lahko tudi kovinski, zaradi lažje nastavitve dolžine. V naušnike je vgrajena akustična pena, ki poveča zračno upornost. S tem se tudi zmanjša amplituda valov. Energija se pretvori v toploto.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Lahko se uporabljajo samostojno ali pa so vgrajeni v zaščitno čelado. Nekateri proizvajalci kombinirajo glušnike in slušalke, tako da omogočajo uporabniku medsebojno komunikacijo tudi v zelo hrupnem okolju.

Uporaba glušnika

Glušnike bi morali uporabljati v vseh hrupnih okoljih, predvsem tam kjer se uporabljajo težka orodja, glasni delovni stroji, strelno orožje, itd.[1] Uporaba glušnikov je priporočljiva v okoljih, kjer meja hrupa presega 80dB, v okoljih nad 85dB pa je obvezna.

Spodnja tabela prikazuje koliko časa smo lahko izpostavljeni različnim stopnjam hrupa.

Nivo hrupa (dB(A)) Maksimalna dnevna izpostavljenost
85 8 ur
91 2 ur
97 30 minut
103 7 minut

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. Slovenski Standard SIST EN 17479:2022. Varovala sluha - Navodila za izbiro ustreznih preskusnih metod za individualno prilagajanje. Slovenski inštitut za standardizacijo. 1. januar 2022. str. 46. Pridobljeno 7. marca 2023.