Ogled vira Etruščina

{{Infobox language
|name          = Etruščina
|image         = [[File:Perugia, Museo archeologico Nazionale dell'Umbria, cippo di Perugia.jpg|267px]]
|imagecaption  = [[Cipus Perusinus]], kamnita tablica s 46 vrsticami vklesane etruščine in eden najdaljših etruških napisov. Datiran v tretje ali drugo stoletje pr. n. št.
|states        = Stara [[Etrurija]]
|region        = [[Apeninski polotok]]
|era           = med 700 pr. n. št. in 50 n. št.<ref name=Woodard2004>{{navedi knjigo |last=Rix |first=Helmut |author-link=Helmut Rix |editor-last=Woodard |editor-first=Roger D. |date=2004 |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo0000unse_t8o9 |url-access=registration |chapter=Etruscan |chapter-url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo0000unse_t8o9/page/944 |title=The Cambridge Encyclopedia of the World's Ancient Languages |language=en |publication-place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=943–966 |isbn=978-0-521-56256-0}}</ref><ref name=PFreeman>{{cite journal |last1=Freeman |first1=Philip |title=The Survival of the Etruscan Language |journal=Etruscan Studies |date=1999 |volume=6 |issue=1 |pages=75–84 |doi=10.1515/etst.1999.6.1.75 |s2cid=191436488 |url=https://scholarworks.umass.edu/etruscan_studies/vol6/iss1/2/ }}</ref>
|familycolor   = grey
|fam1          = [[tirenski jeziki]]
|iso3          = ett
|linglist      = ett
|glotto        = etru1241
|glottorefname = Etruscan
|extinct       = after AD 50<ref name=Woodard2004/>
|script        = [[etruška abeceda]]
}}
'''Etruščina''', tudi '''etrurščina, etruščanščina''' je bila [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] [[Etruščani|etruščanske civilizacije]] v [[Etrurija|Etruriji]]{{efn|Etrurija obsega današnjo [[Toskana|Toskano]], zahodno [[Umbrija|Umbrijo]] in severni [[Lacij]].}}, v Etruriji Padani{{efn|Etrurija Padana obsega današnjo [[Benečija|Benečijo]], [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Emilija - Romanja]].}} in Etruriji Kampaniji{{efn|Emilija Kampanja obsega obalne predele današnje [[Kampanija|Kampanije]].}} v današnji Italiji. Etruščina je vplivala na [[latinščina|latinščino]], vendar jo je slednja sčasoma popolnoma izpodrinila. Etruščani so zapustili okoli 13.000 do danes najdenih napisov, le redki napisi pa so daljši, da bi vsebovali izposojenke ali da bi vsebovali odlomke besedil v latinščini, [[stara grščina|stari grščini]] ali [[feničanščina|feničanščini]]. Obstoj etruščine se uvršča med leti 700&nbsp;pr. n. št. in 50&nbsp;n. št., vendar je bil ta dolgo predmet akademskih razprav. Etruščina se obravnava bodisi kot [[tirenski jeziki|tirenski jezik]] bodisi kot izolirani jezik.

Jezikoslovci in etruskologi so si enotni, da je bila etruščina [[predindoevropejščina|predindoevropski]]<ref>[[Massimo Pallottino]], ''La langue étrusque Problèmes et perspectives'', 1978.</ref><ref>Mauro Cristofani, ''Introduction to the study of the Etruscan'', Leo S. Olschki, 1991.</ref><ref>Romolo A. Staccioli, ''The "mystery" of the Etruscan language'', Newton & Compton publishers, Rome, 1977.</ref> in [[staroevropski jeziki|staroevropski jezik]],<ref name=Haarmann2014>{{navedi knjigo |doi=10.1002/9781118834312.ch2 |chapter=Ethnicity and Language in the Ancient Mediterranean |title=A Companion to Ethnicity in the Ancient Mediterranean |year=2014 |last1=Haarmann |first1=Harald |pages=17–33 |isbn=978-1-4443-3734-1 }}</ref><ref name=Harding2014>{{navedi knjigo |last1=Harding |first1= Anthony H.|author-link1= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |author-mask3= |author-mask4= |author-mask5= |name-list-style= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |year=2014 |orig-year= |chapter=The later prehistory of Central and Northern Europe |script-chapter= |trans-chapter= |chapter-url= |chapter-format= |editor1-last= Renfrew|editor1-first=Colin |editor2-last=Bahn |editor2-first=Paul |display-editors= |title=The Cambridge World Prehistory |script-title= |trans-title= |url= |url-status= |url-access= |format= |type= |series= |language= en|volume=3 |edition= |location=Cambridge, UK |publisher=Cambridge University Press |page=1912 |no-pp= |bibcode= |doi= |isbn=978-1-107-02379-6 |quote=Italy was home to a number of languages in the Iron Age, some of them clearly Indo-European (Latin being the most obvious, although this was merely the language spoken in the Roman heartland, that is, Latium, and other languages such as Italic, Venetic or Ligurian were also present), while the centre-west and northwest were occupied by the people we call Etruscans, who spoke a language which was non-Indo-European and presumed to represent an ethnic and linguistic stratum which goes far back in time, perhaps even to the occupants of Italy prior to the spread of farming.|mode= }}</ref> ki je bila tesno povezana z [[retijščina|retijščino]], ki so ga govorili v Alpah,<ref name=Schumacher1994>Schumacher, Stefan (1994) Studi Etruschi in Neufunde ‘raetischer’ Inschriften Vol. 59 pp. 307–320 (German)</ref><ref name=Schumacher1994b>Schumacher, Stefan (1994) Neue ‘raetische’ Inschriften aus dem Vinschgau in Der Schlern Vol. 68 pp. 295-298 (German)</ref><ref name=Schumacher1999>Schumacher, Stefan (1999) Die Raetischen Inschriften: Gegenwärtiger Forschungsstand, spezifische Probleme und Zukunfstaussichten in I Reti / Die Räter, Atti del simposio 23–25 settembre 1993, Castello di Stenico, Trento, Archeologia delle Alpi, a cura di G. Ciurletti – F. Marzatico Archaoalp pp. 334–369 (German)</ref><ref name=Schumacher2004>Schumacher, Stefan (2004) Die Raetischen Inschriften. Geschichte und heutiger Stand der Forschung Archaeolingua. Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft. (German)</ref><ref name=Oettinger>Norbert Oettinger, ''Seevölker und Etrusker'', 2010.</ref> in [[lemnijščina|lemnijščino]], o katerem pričajo napisi na Lemnosu.<ref name=desimone2009>de Simone Carlo (2009) ''La nuova iscrizione tirsenica di Efestia in Aglaia Archontidou'', Carlo de Simone, Albi Mersini (Eds.), Gli scavi di Efestia e la nuova iscrizione ‘tirsenica’, Tripodes 11, 2009, pp. 3–58. (Italian)</ref><ref name=marchesini2013>Carlo de Simone, Simona Marchesini (Eds), ''La lamina di Demlfeld'' [= Mediterranea. Quaderni annuali dell'Istituto di Studi sulle Civiltà italiche e del Mediterraneo antico del Consiglio Nazionale delle Ricerche. Supplemento 8], Pisa – Roma: 2013. (Italian)</ref> Mnoga izmed sicer redkih ohranjenih etruških besedil so verskega pomena.<ref>{{navedi splet |last=Huntsman |first=Theresa |title=Etruscan Language and Inscriptions {{!}} Essay {{!}} The Metropolitan Museum of Art {{!}} Heilbrunn Timeline of Art History |url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/etla/hd_etla.htm |access-date=2024-04-11 |website=The Met’s Heilbrunn Timeline of Art History |language=en}}</ref>

Etruščanska abeceda je podobna starogrški, primerjava obeh pa kaže natančno etruščansko ohranitev starogrške zasnove, vendar še vedno ohranja nekatere takrat že arhaične starogrške grafeme.<ref>{{navedi knjigo |last=Rogers |first=Henry |title=Writing systems: a linguistic approach |date=2009 |publisher=Blackwell Publ |isbn=978-0-631-23464-7 |edition=Nachdr. |series=Blackwell textbooks in linguistics |location=Oxford}}</ref> Tako lahko jezikoslovci berejo napise s približno izgovorjavo, vendar ne poznajo pomena besed.<ref>{{navedi knjigo |last=Rogers |first=Henry |title=Writing systems: a linguistic approach |date=2009 |publisher=Blackwell Publ |isbn=978-0-631-23464-7 |edition=Nachdr. |series=Blackwell textbooks in linguistics |location=Oxford}}</ref> Etruška abeceda je bila vir latinski in drugim abecedam v Italiji in verjetno tudi drugod. 

Etruščina je [[aglutinacijski jezik|aglutinativni]] jezik, pozna [[sklon|sklanjanje]] in spreganje. Samostalniki imajo pet sklonov ter edninski in množinski obliki, oblika zaimkov pa je odvisna od živosti oziroma neživosti [[predmet (slovnica)|predmeta]]. Pri posameznih sklonih je prihajalo do [[premena|premen]]. Imela je štiri fonemske samoglasnike, pri soglasnikih pa je obstajala velika razlika med aspiriranimi in neaspiriranimi soglasniki. Na podlagi zapisa jezika je sprva prišlo do izgub in nato ponovne uvedbe samoglasnikov.

==Opombe==
{{notelist}}

==Sklici==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Izumrli jeziki]]
[[Kategorija:Tirenski jeziki]]
[[Kategorija:Jeziki Italije]]
[[Kategorija:Etruščani]]