Družba znanja
Družba znanja je tista družba, za katero je značilno, da znanje kot produkcijski dejavnik prispeva odločujoči delež k bruto družbenemu proizvodu (BDP).[1] Za tovrstno družbo je značilno, da je v ospredju znanje in ne masovna produkcija, ljudje, ki vstopajo v produkcijo pa so visoko izobraženi oz. imajo bogat človeški kapital.
Temeljne značilnosti na prehodu v družbo znanja so razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, globalizacija in liberalizacija storitev, blaga in kapitala.[1] Značilne so težnje po preoblikovanju (javnega) višjega in visokega šolstva ter raziskovalnih insitucij v smer produkcije znanja za potrebe trga. Tranzicijo spremlja deregulacija in fleksibilizacija univerzitetnega in raziskovalnega prostora, povečevanje mobilnosti zaposlenih in internacionalizacija raziskovalnih dejavnosti na račun zaščite depreviligiranih centrov in regij ter varnosti zaposlitev.[2]
Politike v smeri razvoja družbe znanja izhajajo direktno iz teorij človeškega kapitala.
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Ježek, M. (2004). Slovenija na prehodu v družbo znanja. Diplomsko delo. FDV.
- ↑ »Družba znanja – utopija ali kapitalizem as usual?«. 13. april 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2014. Pridobljeno 13. aprila 2014.
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
