Dnevni metulji

Dnevni metulji
	; Mali koprivar (Nymphalis urticae)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Lepidoptera (metulji);
(nerangirano)	Rhopalocera;
Družine
	naddružina Hesperioidea: Hesperiidae (debeloglavčki); ; naddružina Papilionoidea: Papilionidae (lastovičarji); Pieridae (belini); Nymphalidae (pisančki); Lycaenidae (modrini); Riodinidae (pegovčki); ; naddružina Hedyloidea: Hedylidae (ameriški molji); ;

Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst. Dnevne metulje v vsakdanji govorici največkrat opisujemo kar z imenom metulji, saj ostale predstavnike metuljev imenujemo bolj specifično nočni metulji, vešče ali sovke. Imajo nenavaden življenjski krog z larvalno stopnjo gosenice, neaktivno fazo bube in veličastno preobrazbo v domačo in barvito odraslo žival s krili. Zaradi raznolikih vzorcev svetlo obarvanih kril in elegantnega leta je postalo opazovanje metuljev priljubljen konjiček.

Telesne značilnosti

Metulji imajo na telesu in krilih drobne, prekrivajoče se luske. Obustne okončine so oblikovane v dolg rilček za sesanje tekočin. V splošnem so dnevni metulji podnevi aktivne živali živih barv s kijastimi tipalnicami. Od nočnih metuljev jih loči predvsem lastnost, da se usklajeno zamahovanje kril doseže z enostavnim prekrivanjem sprednjega in zadnjega para, medtem ko imajo slednji posebno strukturo, ki pritrjuje zadnje krilo na sprednjega.

Večina metuljev izlega jajčeca na rastline, s katerimi se bodo hranile gosenice, ko se izležejo. Ličinke so gosenice z valjastim telesom in grizalom. Preobrazba je popolna; buba je pogosto v svilnatem kokonu.

Ekologija

Metulje lahko opazujemo spomladi in poleti. V splošnem so toploljubne živali, zato je največja pestrost vrst v tropih, med njimi pa so tudi vrste, ki so se prilagodile na preživetje v visokogorskih habitatih. Hranijo se s cvetnim nektarjem, pri čemer uporabljajo rilček, ki ga kot urno vzmet zvijejo pod glavo, kadar ga ne potrebujejo. V ekosistemu so zato pomembni kot opraševalci in skozi zgodovino se je razvilo mnogo parov rastlina – metulj, ki so odvisni drug od drugega - metulji od rastline za prehrano, rastlina pa od metuljev za oploditev. Pogosto se čas aktivnosti vrste metulja tako ujema s časom cvetenja gostiteljske rastline, območje njegove razširjenosti pa z rastiščem.

Vse gosenice so rastlinojede; lahko se prehranjujejo specifično z eno ali nekaj sorodnih rastlinskih vrst, prehrana drugih pa je manj specializirana. Z obgrizovanjem listov ali drugih rastlinskih struktur v mnogo primerih povzročajo venenje in okužbo rastlin s patogenimi organizmi. Gosenice, ki se prehranjujejo s kulturnimi rastlinami, tako obravnavamo kot škodljivce.

Sistematika

Metulje največkrat delimo na naddružini Hesperioidea (debeloglavčki) in Papilionoidea. Nekateri avtorji menijo, da mednje spada tudi naddružina ameriških moljev (Hedyloidea).^[1] Z vključitvijo ameriških moljev tvorijo naddružine naravno skupino (klad), vendar so ameriški molji po telesnih značilnostih in vedenju (so nočno aktivni) bolj podobni nočnim metuljem in jih v praksi tako ne obravnavamo kot dnevne metulje. To je tudi razlog zakaj dnevni metulji niso uradno priznani kot taksonomska kategorija.

Viri

↑ Scoble M.J. (1986) The structure and affinities of the Hedyloidea: a new concept of the butterflies. Bull. Brit. Mus. (nat. Hist.) (Ent.), 53: 251-286. (angleško)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dnevni metulji

(slovensko)

Seznam vrst dnevnih metuljev v Sloveniji Arhivirano 2018-02-19 na Wayback Machine. na straneh Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
Razstava metuljev Arhivirano 2008-05-14 na Wayback Machine. v Arboretumu Volčji Potok
Ključ za določanje dnevnih metuljev Slovenije

(angleško)

Filogenetski položaj dnevnih metuljev med sorodnimi skupinami metuljev

[1] Scoble M.J. (1986) The structure and affinities of the Hedyloidea: a new concept of the butterflies. Bull. Brit. Mus. (nat. Hist.) (Ent.), 53: 251-286. (angleško)

[1]