Ogled vira Celiakija

{{Infobox disease|
 Name = Celiakija |
 Image = Coeliac path.jpg |
 Caption = Biopsija [[tanko črevo|tankega črevesa]], ki prikazuje celiakijo in se kaže v [[atrofija|atrofiji]] črevesnih resic, hiperplazijo kripte in [[limfocit]]ov, ki prehajajo v kripto .
 DiseasesDB = 2922 |
 ICD10 = {{ICD10|K|90|0|k|90}} |
 ICD9 = {{ICD9|579.0}} |
 ICDO = |
 OMIM = 212750 |
}}

'''Celiakija ''' je sistemska [[bolezen]], pri kateri povzroči uživanje [[gluten]]a pri osebah z dednim nagnjenjem [[avtoimunska bolezen|avtoimunsko]] [[vnetje]].<ref name=Brecelj>Brecelj J., Sedmak M. Celiakija. MED RAZGL 2010; 49: 471–478.</ref>

== Etiologija ==
Za nastanek celiakije je pomembno dedno nagnjenje, izpostavljenost glutenu in [[imunski odziv]] proti lastnim celicam. Dedno nagnjenje predstavljata pri 95 % bolnikov prisotnost [[DQ2]] in [[DQ8]] [[poglavitni kompleks tkivne skladnosti|poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti]] (MHCII). K razvoju celiakije je nagnjenih kar 30 % belcev. Prisotnost HLADQ2 in/ali DQ8 predstavlja tveganje za razvoj bolezni, ne pomeni pa, da se bo celiakija v resnici tudi razvila. Kandidatni [[gen]]i, povezani s celiakijo, se nahajajo na 2., 5., 6., 11. in 19. [[kromosom]]u.<ref name=Brecelj/> Pri bolnikih s celiakijo se glutenski epitopi vežejo na DQ2 in aktivirajo na gluten občutljive [[limfocit T|limfocite T]], kar povzroči vnetni odziv v črevesju.<ref name=Beers/>

== Diagnoza ==
Diagnostika celiakije temelji na [[klinična slika|klinični sliki]], določanju [[serološki označevalec|seroloških označevalcev]]
za celiakijo (antigliadinska protitelesa (AGA) razredov [[IgG]] in [[IgA]], antiendomizijska protitelesa (EMA) razreda IgA in protitelesa proti tkivni transglutaminazi (t-TG) razreda IgA in IgG), genetskih preiskavah in [[biopsija|biopsiji]] sluznice tankega črevesa z dokazom okvare črevesne sluznice.<ref name=Dolinsek/>

== Simptomi ==
Za celiakijo ni značilne tipične bolezeske slike. Nekateri bolniki so popolnoma asimptomatski, lahko imajo znake pomanjkanja nekaterih hranil, lahko pa se kažejo hudi znaki v [[prebavila|prebavilih]]. [[Simptom]]i se lahko začnejo kazati pri otrocih, takoj ko jim v prehrano uvedejo [[žito|žita]]. Lahko zaostaja v rasti, je [[apatija|apatičen]], [[neješčnost|neješč]], bled. Simptomi so lahko še generalizirana [[hipotonija]], trebušna napihnjenost, zavrt razvoj mišičja. Pri starejših otrocih lahko pride do [[slabokrvnost]]i in zavrte rasti. Pri odraslih se pogosto pojavljajo [[utrujenost]], slabotnost in neješčnost. Lahko se pojavlja blažja in prehodna [[driska]]. Pogosti so znaki pomanjkanja [[vitamin D|vitamina D]] in [[kalcij]]a (npr. [[osteopenija]], [[osteoporoza]]). Nekateri bolniki izgubljajo telesno maso, pojavijo se lahko tudi razjede v ustih, [[stomatitis]] in [[glositis]]. Pri okoli 10 % se pojavi [[herpetiformni dermatitis]] v obliki srbečega [[izpuščaj]]a.<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 144–146.</ref>

Zelo pomembne so tudi težave, ki prizadenejo reproduktivni sistem. Dokazano je, da pride pri dekletih in
fantih z nezdravljeno celiakijo do zapoznele pubertete, pogostejše pa so tudi druge težave, predvsem [[neplodnost]], pri ženskah tudi neredne [[menstruacija|menstruacije]], pogostejši [[splav]]i, rojstvo otrok z nižjo porodno težo. Tudi nevrološke
težave so pri celiakiji dobro opisane. Že dalj časa je znano, da se pri bolnikih z nezdravljeno celiakijo pogosteje pojavljajo nevrološki zapleti ([[miopatija|miopatije]], [[epilepsija]], [[cerebralna ataksija]]). V literaturi so kot zaplet celiakije opisane tudi nekatere [[psihiatrija|psihiatrične]] bolezni. Sorazmerno pogosto, predvsem pri starejših bolnikih s celiakijo, so zvišane vrednosti serumskih [[transaminaza|transaminaz]], ki kažejo na okvaro [[jetra|jeter]], ta pa je reverzibilna in ob ustrezni dieti ne vodi v kronično jetrno okvaro. Najresnejši zaplet celiakije je razvoj [[rak (bolezen)|rakavih]] bolezni,
predvsem malignega [[limfom]]a tankega črevesa.<ref name=Dolinsek/>

== Zdravljenje ==
Edino dokazano uspešno zdravljenje celiakije je stroga prehrana brez glutena, ki se je mora bolnik držati vse življenje. Iz prehrane je treba izključiti vsa živila, ki vsebujejo gluten ([[pšenica]], [[rž]] in [[ječmen]]; [[oves]] ne povzroča avtoimunskega vnetja pri osebah s celiakijo, vendar zaradi predelave pogosto vsebuje sledove drugih žit). Dokazana pomanjkanja vitaminov in
mineralov se zdravijo usmerjeno, z dodajanjem le-teh, npr. pri pomanjkanju železa se dajejo železovi pripravki. Vsaj
prve pol leta po ugotovitvi celiakije se priporoča uživanje multivitaminskih pripravkov. Pri nekaterih bolnikih vztrajajo znaki slabšega vsrkavanja hranil, predvsem maščob, kljub uvedbi diete. Vzrok je lahko prehodno nezadostno izločanje encimov iz [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]], ki je posledica manjšega hormonskega spodbujanja izločanja zaradi okvarjenega delovanja [[sluznica|sluznice]] [[tanko črevo|tankega črevesa]]. Takšno prehodno pomanjkanje encimov trebušne slinavke se zdravi z nadomestki pankreatičnih encimov.<ref name=Brecelj/>

== Epidemiologija ==
V Evropi danes ocenjujejo, da je [[razširjenost]] celiakije 1 bolnik na 100 do 200 prebivalcev, kar pomeni, da je celiakija ena najpogostejših [[kronična bolezen|kroničnih bolezni]] nasploh. Naraščanje števila novoodkritih bolnikov je opazno tudi v Sloveniji.<ref name=Dolinsek>Dolinšek J., Urlep - Žužej D., Mičetić - Turk D.SODOBNI PRINCIPI DIAGNOSTIKE CELIAKIJE. ZDRAV VESTN 2006; 75: II-89–97.</ref>

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Avtoimunske bolezni]]
[[Kategorija:Bolezni prebavil]]
{{normativna kontrola}}