Ogled vira Cappella Palatina

{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| image         = Chapelle Palatine.jpg
| image_upright = 1.2
| caption       = Fatimidski oboki in bizantinski mozaiki se med seboj dopolnjujejo
| location      = [[Palermo]], [[Sicilija]], [[Italija]]
| part_of       = Arab-Norman Palermo and the Cathedral Churches of Cefalù and Monreale
| includes      = <!--replace by summary if the list of sub-entities is too large or incomplete-->
| criteria      = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)}}(i)(ii)
| ID            = 1487-008
| coordinates   = {{Coord|38.0223|N|14.0126|E|type:landmark|display=title}}
| year          = 2015
| extension     = 
| locmapin      = Italy Sicily#Italy
| map_caption   = 
}}

'''Cappella Palatina''' ali '''Palatinska kapela''' je kraljeva kapela [[Normanska palača|Normanske palače]] v [[Palermo|Palermu]] na [[Sicilija|Siciliji]]. Ta stavba je mešanica [[bizantinska arhitektura|bizantinskega]], [[Normanska arhitektura|normanskega]] in [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega]] arhitekturnega sloga, ki prikazuje trikulturno stanje Sicilije v 12. stoletju, potem ko sta oče in stric [[Rogerij II. Sicilski|Rogerja II.]] osvojila otok.

Imenuje se tudi ''palačna cerkev'' ali ''palačna kapela'', Rogerij II. Siciliski pa jo je leta 1132 naročil in jo zgradil na starejši kapeli (danes [[kripta]]), zgrajeni okoli leta 1080. Gradnja je trajala osem let, prejela pa je tudi kraljevo listino. Leta. [[Mozaik]]i so bili le delno dokončani do leta 1143. Svetišče, posvečeno svetemu Petru, spominja na kupolasto [[bazilika (zgradba)|baziliko]]. Ima tri [[apsida|apside]], kot je to običajno v bizantinski arhitekturi, s šestimi koničastimi [[obok]]i (po tri na vsaki strani glavne ladje), naslonjenimi na reciklirane klasične stebre. [[Muqarnas]] strop ladje in pravokotna oblika kapele kažeta na vpliv Fatimidov na gradnjo stavbe.

== Mozaik ==
[[File:King - Dome interior - Capela Palatina - Palermo - Italy 2015.JPG|thumb|Mozaik v Palatinski kapeli]]
Mozaiki Palatinske kapele so neprimerljive elegance, kar zadeva podolgovata razmerja in pretočne draperije figur. Opaženi so tudi po prefinjenih modulacijah barve in svetilnosti. Najstarejši so verjetno tisti, ki pokrivajo strop, [[tambur]] in [[kupola|kupolo]]. Svetleči mozaiki [[transept]]a, ki domnevno izvirajo iz 1140-ih let in jih pripisujejo bizantinskim umetnikom, z ilustriranim prizorom ob severni steni sv. Janeza v puščavi in pokrajino ''Agnus Dei''.{{sfn|Ćurčić|1987|p=139}} Pod tem je pet svetnikov, grški cerkveni očetje, sveti [[Gregor iz Nise]], sveti Gregor Teolog, [[Bazilij Veliki |sveti Bazilij]], sveti [[Janez Zlatousti]] in sveti [[Nikolaj iz Mire]]. Trije osrednji liki, sveti Gregor, sveti Basil, sveti Janez Zlatousti, aludirajo na pravoslavni kult, imenovan [[Trije sveti hierarhi]], ki je nastal petdeset let prej. Vsaka kompozicija je postavljena v okrasni okvir, ki ni drugačen od tistega, ki se uporablja v mozaičnih [[ikona]]h.

[[Image:Arabischer Maler der Palastkapelle in Palermo 002.jpg|thumb|150px|Rogerij II. Sicilski upodobljen na stropu muqarnas v arabskem slogu]]
Preostali mozaiki, datirani v 1160-ta ali 1170-ta leta, so izvedeni bolj grobo in imajo latinske (namesto grške) napise. Verjetno delo lokalnih obrtnikov, ti deli so bolj pripovedni in ilustrativni kot transcendentalni. Nekaj mozaikov je posvetnega značaja in predstavlja orientalsko floro in favno. To je morda edini pomemben odlomek sekularnega bizantinskega mozaika, ki je ostal do danes.

== Strop ''muqarnas'' ==
Na strukturo vpliva umetniški slog [[Fatimidi|Fatimidov]], pri čemer je strop ladje prevzel uporabo [[muqarnas]].<ref>{{navedi knjigo|title=The Cultures of His Kingdom|last=Tronzo|first=William|publisher=Princeton University Press|year=1997|isbn=9780691025803|location=|page=10}}</ref> Ladja je podobna islamskim sprejemnim dvoranam s prisotnostjo obokanega stropa muqarnas in obokov vzdolž stebrišča.<ref>{{navedi knjigo|title=The Cultures of His Kingdom|last=Tronzo|first=William|publisher=Princeton University Press|year=1997|isbn=9780691025803|location=|page=143}}</ref> Obstaja tudi navedba kufske pisave, vendar o tem strokovnjaki zelo razpravljajo, ker so bili napisi kasneje odstranjeni.<ref>{{navedi knjigo|title=The Cultures of His Kingdom|last=Tronzo|first=William|publisher=Princeton University Press|year=1997|isbn=9780691025803|location=|pages=45–46}}</ref> Verjetno je, da so bili ti kufski napisi namenjeni zgradbi zaradi prisotnosti napisov v drugih zgradbah, ki jih je zgradil kralj Rogerij II. Na Cappella Palatina vpliva tudi islamski slog pravokotnih vzorcev, ki je bil takrat nenavaden za evropsko umetnost.

Na stotine vidikov stropa muqarnas je bilo poslikanih, predvsem s številnimi povsem okrasnimi rastlinskimi in zoomorfnimi oblikami, pa tudi s prizori vsakdanjega življenja in številnimi temami, ki še niso razložene. Te slike so za slogovni vpliv egiptovske umetnosti Fatimidov inovativne v bolj prostorsko ozaveščeni predstavitvi oseb in živali.

Večina muqarnas je narejenih iz štukature ali kamna, vendar so v Cappella Palatina oblikovane in izrezljane v lesu.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=The Painted Ceiling Of The Nave Of The Cappella Palatina In Palermo: An Essay On Its Geometric And Constructive Features|last=Agnello|first=Fabrizio|publisher=Muqarnas Online, vol. 27, no. 1|year=2011|isbn=9789004191105|location=|page=407}}</ref> Obstajajo plošče v obliki loka kot glavna konstrukcija in skrite plošče, ki pomagajo rezom lesa za majhne oboke v muqarnas. muqarnas imajo 5 vodoravnih slojev, ki omogočajo gladek prehod od stropa do sten ladje. Strop je podprt z vodoravnimi letvami konkavnega venca, ki se dotikajo zgornjega dela oken. Na stropu ladje je 8 točkovnih zvezd, ki so ustvarjene s prekrivanjem dveh kvadratov pod kotom 45 stopinj. Strop muqarnas je bil zgrajen najverjetneje po mozaikih ladje, ki jih je naročil Viljem I.<ref>{{navedi knjigo|title=The Painted Ceilings of the Cappella Palatina|last=Grube|first=Ernst J.|last2=Johns|first2=Jeremy|publisher=Bruschettini Foundation for Islamic and Asian Art|year=2005|isbn=9781872843810|location=|page=7}}</ref>
[[File:Cappella Palatina (Palermo) 16 07 2019 70.jpg|thumb|Detajl muqarnas stropa v ladji]]

== Kapela ==
[[File:Cappella Palatina in Palermo Sicily.JPG|thumb|Cappella Palatina v Palermu]]
Kapela harmonično združuje različne sloge: normansko arhitekturo in dekor vrat, arabske oboke in stropne zasnove ter pisave, ki krasijo strop, bizantinsko kupolo in mozaike. Na primer, na stropu so razporejene kopice štirih osemkrakih zvezd, značilnih za muslimansko obliko, tako da tvorijo krščanski križ.

Cappella Palatina je zgrajena vzdolž osi vzhod-zahod. Na zahodni strani je prestolna ploščad, na vzhodni strani pa je svetišče z ladjo, ki povezuje obe strani, s kupolami na vsaki strani. Ob severni steni svetišča je kraljevi balkon in severna kapela, kjer je kralj gledal in poslušal liturgijo na posebne praznične dni. Vzdolž ladje tečeta dve vrsti [[kolonada|kolonad]], z okni med vsako kolonado. Kapela je bila okrašena z zlatom, biseri, porfirjem, svilo in marmorjem.<ref>{{Cite journal|last=Johns|first=Jeremy|date=Summer 2016|title=Diversity by Design: The art of Norman Sicily is celebrated for its juxtaposition of Islamic, Byzantine, and Romanesque elements - a remarkable feat of cultural engineering that was a deliberate display of power by the island's ruler.|url=|journal=Apollo Magazine LTD.|volume=|pages=80–85|via=JSTOR}}</ref>

== Ladja ==
Ladja, zgrajena pod Rogerjem II., ni vsebovala krščanskih podob. Te so pozneje dodali nasledniki Rogerja II., Viljem I. in Viljem II. Strop ladje sestavljajo arabski, grški in latinski napisi.

Okvir za kraljevski prestol je postavljen proti zahodni steni ladje. Šest stopnic vodi do mesta, kjer bi bil prestol, skupaj z dvema heraldičnima levoma v dveh krogih na [[spandrel]]ih nad prestolnim okvirjem.

Ladja je imela različne oblike okrasja od severa in juga do vzhoda in zahoda. Zapletene čipke stropnega kalupa orisuje oboke ladje na severu in jugu. Te obrise spremljajo ovalni medaljoni in kartuše. Na vzhodu in zahodu je dekoracija podobna stropu muqarnas, vendar manjka nekaj kalupov za obrobe stropa. [18

== Svetišče ==
[[File:Christ Pantocrator - Capela Palatina - Palermo - Italy 2015.JPG|thumb|Mozaik Kristusa Pantokratorja]]
Kot izraz normanske kulture sta v svetišču zastopana sv. Dionizij in sv. Martin. Mozaiki so po sestavi in temah bizantinske kulture. Vrh kupole sestavlja [[Kristus Pantokrator]] z vrstami angelov, prerokov, evangelistov in svetnikov. Bizantinski motiv se nenadoma konča s prizori iz Kristusovega življenja vzdolž južne stene transepta, medtem ko severno steno sestavljajo bojevniški svetniki.

As an expression of Norman culture, St. Dionysius and St. Martin are represented in the sanctuary.[19] Mosaics are of Byzantine culture in their composition and subjects.[20] The apex of the dome consists of the Pantokrator, with rows of angels, prophets, evangelists and saints.[20] The Byzantine motif ends abruptly with scenes from Christ's life along the south wall of the southern transept arm, while the north wall consists of warrior saints.

== Analiza ==
Slobodan Ćurčić meni, da je Palatinska kapela odsev srednje bizantinske umetnosti. Ilustrira arhitekturnega in umetniškega genija, ki sorazmerno postavlja kulturo 'talilnega lonca' Sicilije.{{sfn|Ćurčić|1987|p=142}}

Po mnenju evropskih zgodovinarjev se je Rogerij II. odločil, da bosta prestolna soba in kapela enakovredni glavnemu delu Cappelle Palatine, da bi papeštvu in drugim evropskim vladarjem poslal sporočilo, da bo ostal na Siciliji.
[[File:Cappella Palatina - sostre-2010-08-11.jpg|thumb|Slika muqarnas stropa]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Sklici ==
*Agnello, Fabrizio. “The Painted Ceiling Of The Nave Of The Cappella Palatina In Palermo: An Essay On Its Geometric And Constructive Features.” Muqarnas Online, vol. 27, no. 1, 2011, pp. 407–447., doi:10.1163/22118993-90000170.
*Booms, Dirk. “The Normans: The Conquest.” Sicily: Culture and Conquest: by Dirk Booms and Peter Higgs, New York, 2016, pp. 178–220.
*Britt, Karen C. “Roger II of Sicily: Rex, Basileus, and Khalif? Identity, Politics and Propaganda in the Cappella Palatina.” Mediterranean Studies, vol. 16, 2007, pp. 21 – 45. JSTOR, https://www.jstor.org/stable/41167003
*Ćurčić, Slobodan (1987). "Some Palatine Aspects of the Cappella Palatina in Palermo". Dumbarton Oaks Papers. 41: 125.CS1 maint: ref=harv (link)
*Grube, Ernst J., and Jeremy Johns. The Painted Ceilings of the Cappella Palatina. Bruschettini Foundation for Islamic and Asian Art, 2005.
*Johns, Jeremy. “Diversity by Design: The art of Norman Sicily is celebrated for its juxtaposition of Islamic, Byzantine, and Romanesque elements - a remarkable feat of cultural engineering that was a deliberate display of power by the island’s ruler.” Apollo Magazine Ltd., 2016, pp. 80 – 85.
*Kitzinger, Ernst. “The Mosaics of the Cappella Palatina in Palermo: An Essay on the Choice and Arrangement of Subjects.” The Art Bulletin, vol. 31, no. 4, 1949, pp. 269–292. JSTOR, www.jstor.org/stable/3047256.
*Tronzo, William (1997a). The Cultures of His Kingdom: Roger II and the Cappella Palatina in Palermo. Princeton University Press.
*Tronzo, William (1997b). "Byzantine Court Culture from the point of view of Norman Sicily: The Case of the Cappella Palatina in Palermo". In Maguire, Henry (ed.). Byzantine Court Culture from 829 To 1204. Dumbarton Oaks

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Cappella Palatina (Palermo)}}
* [https://web.archive.org/web/20150513024447/http://www.ilgiardinodiballaro.it/palermo/cappella-palatina/ Cappella Palatina di Palermo] Articolo di approfondimento
* [https://www.youtube.com/watch?v=kT1kwzcxoG8/ Video] Viedeo della Cappella Palatina di Palermo

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Bizantinska umetnost]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Italiji]]
[[Kategorija:Palermo]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1140]]
{{normativna kontrola}}