Pojdi na vsebino

Bolnišnica Svetega Duha, Lübeck

Bolnica Svetega duha v Lübecku

Leta 1286 je bila končana Bolnišnica Svetega Duha na Kobergu v Lübecku in je ena najstarejših obstoječih socialnih institucij na svetu in ena izmed najpomembnejših stavb v mestu. Je v tradiciji bolnišnic Svetega Duha po Santo Spiritu in Sassia v Rimu. Bolnišnice je nadzirala bratovščina Reda Svetega Duha.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ustanova

[uredi | uredi kodo]

Bolnišnica Svetega duha je bila ustanovljena leta 1227 kot ustanova in predstavlja najpomembnejšo srednjeveško dobrodelno ustanovo Severne Evrope. Po trgovcu Bertramu Mornewegu iz Rige, kjer je delal v trgovini, se je vrnil v Lübeck, je bil med drugimi bogatimi trgovci soustanovitelj in prvi predstojnik Bolnišnice Svetega Duha, ki je bila zgrajena v slogu opečne gotike. Bolnišnica je imela številna posestva v in okoli Lübecka, katerih dohodek je bil zadosten za zagotavljanje zdravljenja revnih in bolnih ter za podporo drugim institucijam. Med njimi so bile do leta 1803, bolnišnične vasi (Hospitaldörfer) v Mecklenburgu kot Warnkenhagen (del Kalkhorst), Alt Bukow in Krumbrook pri Hohen Schönberg (del Kalkhorst) in del otoka Poel: Brandenhusen, Neuhof, Seedorf, Wangern, Weitendorf. V Holstainu so v bolnišnico vključili vasi Böbs in Schwochel.

Leta 1935 je prišlo do teritorialne reorganizacije (Groß-Hamburg-Gesetz) in s tem povezano tveganje eksklave Lübeck na zamenjavo lastnine: mesto je bilo prej pripadalo bolnišnici, ki je bila znotraj meja mesta z Mönkhof in Falkhusen, in ustanova Svetega duha bi v zameno prejela Behlendorf (259 ha), Albsfelde (123 ha) in Behlendorfer glej (70 ha). [1]

Bolnišnica

[uredi | uredi kodo]

Stanovalci bolnišnice so bili podvrženi samostanskemu pravilu, vendar so dobivali hrano in od 17. stoletja toplo kopel osemkrat na leto.

Dom starejših

[uredi | uredi kodo]
Hodnik v bolnici, levo in desno so sobe

Med reformacijo je bila bolnišnica pretvorjena v "sekularni" dom za starejše, ki je ohranjen do danes. Prvotno so ležišča bolnišničnih prebivalcev stala v dvorani. V 18. stoletju sta bila prvo in drugo nadstropje kot bolnišnica. Leta 1820 so zgradili štiri kvadratne metre velike lesene sobe, ločene po spolu. Delovni prostori so bili na vrhu odprti. Med vrstami sosednjih sob je bil vzdolžni hodnik [2]. Tam je bila tudi majhna knjižnica in lekarna. Na vratih sob lahko še vedno vidite imena in številke nekdanjih prebivalcev. Do leta 1970 so bile sobe naseljene.

Sedanjost

[uredi | uredi kodo]

Ustanova

[uredi | uredi kodo]

Bolnišnica Svetega Duha je ustanova javnega prava, ki jo upravlja Hanseatsko mesto Lübeck [3]. Leta 2007 je ustanova kupila dele nekdanjega Gertrudenherberga, da bi ga zavarovala kot spomenik.

Nega starejših

[uredi | uredi kodo]

Še danes je Bolnišnica Svetega Duha razdeljena v upokojenski in negovalni dom, na južni strani pa so tudi zgodovinske sobe kot restavracija. Tam vodi pot v Bürgergärten zadaj za Königstraße do vrtne strani muzeja Behnhaus.

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Bolnišnica Svetega Duha je za obiske odprta celo leto .

Božični sejem

[uredi | uredi kodo]

V enajstih dneh v Adventnem času, konec novembra / začetku decembra, Združenje žensk in kulture vsako leto od leta 1968 organizira božični sejem, predvsem z izdelki obrti. 150 obrtnikov prihaja iz Nemčije, Skandinavije, baltskih držav, Izraela in Peruja. Stojnice so v preddverju nekdanje cerkve, v cerkvenih sobah in v kleti pod cerkvijo. V preddverju na trobente igrajo zvonci božičnega časa. Po enem tednu se okrog 30 razstavljavcev zamenja. Trg ima mednarodni pomen in ga obišče več kot 50.000 obiskovalcev. [4][5][6]

Cerkev

[uredi | uredi kodo]

Oprema

[uredi | uredi kodo]
Prečna ladja s korno pregrado
  • Oltar Bog Oče z mrtvim sinom (1513-20) se pripisuje Benedictu Dreyerju.
  • Na korni pregradi je ena od najobsežnejših upodobitev legende o Elizabeti na 23 ploščah. Predstavitev neznanega vestfalskega umetnika iz prve polovice 15. stoletja temelji na tradiciji dominikanca Dietricha von Apolda. Zato v tem ciklusu manjka legenda o vrtnici, dodana pozneje.
  • Zvonec, ki ga je Dietrich Strahlborn našel leta 1745, je v zbirki zvonov cerkve svete Katarine. [7]

Stenske poslikave

[uredi | uredi kodo]

Določeni prostori v cerkveni dvorani imajo obsežne srednjeveške stenske poslikave na severni strani, ki so datirajo približno med 1320-1325. Zahodno polje prikazuje zapleteno tipološko sceno: Salomonov prestol. Nad prestolom, ki ga obkroža dvanajst levov, na katerem kralj Salomon sedi s svojo ženo in materjo, se dviga še en prestol s Kristusom in njegovo materjo Marijo, obkroženo z angeli. Kristus dopušča, da njegova kronana mati sodeluje v njegovi vladavini kot kraljica neba ali angelov in ji daje lilijsko žezlo.

Slika na severni steni prikazuje Maiestas Domini, Kristus v slavi, obkrožen s simboli štirih evangelistov in medaljoni s podobami ustanoviteljev bolnišnice.

Die Malerei im nördlichen Wandfeld zeigt eine Maiestas Domini, den erhöhten Christus umgeben von den Symbolen der vier Evangelisten und kreisförmigen Bildern der Gründer des Hospitals.

Obnova

[uredi | uredi kodo]

Po stoletjih pleskanja so poslikave ponovno odkrili leta 1866 in jih je slikar Christian Stolle obnovil glede na takratno znanje z oljnimi barvami, kar je privedlo do nadaljnje škode. Zaradi napačne interpretacije obstoječega je s Salomonovega prestola odstranil izvirno modro ozadje in ga rdeče poslikal. Nadaljnje obnove so bile izvedene v letih 1939/40 in 1979-1984. Ker pa je razpad poslikav napredoval, je od leta 1990 do leta 1995 potekala poglobljena preiskava v raziskovalnem projektu Zveznega ministrstva za raziskave in tehnologijo (BMFT). Do leta 1999 sta bili obe sliki zaščiteni glede na ugotovitve.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Hans Rathje Reimers: Lübecks territoriale Entwicklung – Teil 3: Die Exklave Behlendorf. In: Lübeckische Blätter 177 (2012), S. 128 f.
  2. Deutscher Verband Frau und Kultur e. V., Gruppe Lübeck: Weihnachtsmarkt im Heiligen-Geist-Hospital zu Lübeck. Faltblatt vom November 2010.
  3. »Stiftungsverwaltung Lübeck«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2015. Pridobljeno 15. decembra 2018.
  4. Informationen zum Weihnachtsmarkt, abgerufen am 20. Juli 2009
  5. Ab nach Lübeck. In: Hamburger Abendblatt. 30. Oktober 2010, Sonderbeilage Magazin, S. II.
  6. Kunst in den Kabäuschen. In: Lübecker Nachrichten. 27. November 2010, S. 13.
  7. Inschrift mit Übersetzung bei Adolf Clasen: Verkannte Schätze : Lübecks lateinische Inschriften im Original und auf Deutsch, Lübeck 2003, S. 184 ff. ISBN 3-7950-0475-6

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Georg Wilhelm Dittmer: Das heil. Geist Hospital und der St. Clemens Kaland zu Lübeck, nach ihren früheren und jetzigen Verhältnisse, aus den Urkunden und Acten beider Stiftungen. Lübeck 1838 (Digitalisat)
  • Friedrich Techen: Die Grabsteine der lübeckischen Kirchen, Rahtgens, Lübeck, 1898, S. 140–143 (Digitalisat)
  • Wilhelm Plessing: Das Heilige Geist Hospital in Lübeck im 17. und 18. Jahrhundert, Lübeck 1914 (Digitalisat)
  • Joachim Goege: Die Elisabeth-Legende im Heiligen-Geist-Hospital. In: Der Wagen 1954, S. 54–60
  • Peter Guttkuhn: Gertrud Mornewech stiftet eine Vikarie. In: Vaterstädtische Blätter, Lübeck 1977, S. 92–93
  • Uwe Albrecht (Hrsg.): Corpus der mittelalterlichen Holzskulptur und Tafelmalerei in Schleswig-Holstein. Band 2: Hansestadt Lübeck, Die Werke im Stadtgebiet. Kiel: Ludwig 2012 ISBN 978-3-933598-76-9.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]